Išči

Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

Izbrani prispeveki - novice o davkih pri nas in v EU - NEWS about TAXES

V družbi TAXIN d.o.o. (mag. Franc Derganc), partnerici Mreže Modro Poslovanje preučujemo davčno-pravna in druga poslovno-pravna vprašanja na podlagi študija sodne prakse Sodišča EU in slovenskih sodišč, preučevati moramo pravne predpise EU in domače pravne predpise ter spremljamo "potrebe" strank - podjetij, ki delujejo v Republiki Sloveniji ter na t.i. mednarodnih trgih. 


Mreža modro poslovanje, na dnevnem nivoju, spremlja spremembe iz spodaj navedenih baz podatkov.

   The partners (TAXIN d.o.o.) of the Wisdom Business Network study tax, legal and other business-legal issues based on the study of the case law of the Court of Justice of the EU and Slovenian courts, they must study EU legal regulations and domestic legal regulations, and they must monitor the needs of customers - companies that operate in the Republic of Slovenia and operate also on the so-called international markets.

The Wisdom business network monitors changes from the databases listed below on a daily basis.


 

UPRS sodba I U 647/2015

Davčni inšpektor ima v določbah 138. člena ZDavP-2 in 18. člena ZDS-1 pooblastilo za vstop v poslovne prostore in pregled poslovne dokumentacije. Neutemeljeno je zato tožnikovo sklicevanje na določbe ZOdv in ZKP glede hišne preiskave. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi uradni osebi pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora opravljali kakršna koli preiskovalna dejanja, zato po mnenju sodišča posebna odločba sodišča ni bila potrebna. Davčni organ je od tožnika zahteval predložitev poslovne dokumentacije, ki je pomembna za obdavčenje, zato po mnenju sodišča v pravico do zaupnosti med odvetnikom in njegove stranke ni bilo poseženo. V zaupnem razmerju med odvetnikom in njegovo stranko se namreč ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek.Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu...
December 5, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 65/2016

Davčni zavezanec je dolžan dati davčnemu organu na njegovo zahtevo na razpolago vse podatke potrebne za pobiranje davkov, torej tudi zahtevani kontrolni trak za inšpicirano obdobje in mu omogočiti vpogled vanj. Na kakšen način zagotovijo zahtevane podatke davčnemu organu zavezanci, ki podatke obdelujejo elektronsko, je določeno v 38. členu ZDavP-2 v povezavi s Pravilnikom o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov.
December 5, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 1838/2015

Dovolj je, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Glede na višino pričakovane davčne obveznosti pa je tudi pričakovati, da bo tožnik v skladu z 68.a členom ZDavP-2 bistveno presegel predpisanih 50.000,00 EUR za izdajo konkretnega sklepa. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati ali dodatno zavarovanje iz 120. člena ali pa zavarovanje sprostiti po 122. členu ZDavP-2.
November 23, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 1765/2015

Za izpodbijano odločitev je bistveno, da je poslovni delež in s tem predmet zavarovanja v lasti tožnika. V tem pogledu pa iz spisov sledi, da je tožnik poslovni delež (99%) družbe odsvojil s pogodbo, sklenjeno 26. 11. 2014 in torej pred uveljavitvijo spremembe ZGD-1 (8. 8. 2015), s katero je kot pogoj za odsvojitev deleža v družbi poleg notarskega zapisa sklenjene pogodbe, ki je bil v konkretnem primeru opravljen, predpisan tudi vpis spremembe lastništva poslovnega deleža v pristojni register. Enako pravno in dejansko stanje je obstajalo tudi še ob izdaji izpodbijanega sklepa (7. 4. 2015). Pritožbeni razlog, s katerim je tožnik uveljavljal, da ni več lastnik poslovnega deleža, pa ni (bil) neupošteven, saj je obstajal že v času odločanja na prvi stopnji in ga v postopku izdaje sklepa, ki je tekel uradoma in brez udeležbe tožnika, tožnik upravičeno ni mogel navesti.
November 23, 2016 0 Comments

Finančna uprava RS obračunala 156.915 evrov dohodnine na podlagi prilivov iz off shore področja

Finančna uprava RS je v okviru ciljno usmerjenih nadzorov poslovanja z davčnimi oazami obračunala 156.915 evrov akontacije dohodnine in obresti za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 fizični osebi,  ki je na bančni račun prejemala prilive s strani off shore družbe, registrirane na Britanskih deviških otokih.  Fizična oseba je v postopku zatrjevala, da je leta 1996 vplačala ustanovitveni vložek v družbi, registrirani v Vaduzu (Liechtenstein), v znesku 51.000 švicarskih frankov. V letu 2000 pa naj bi fizična oseba ta delež prodala off shore družbi na Britanskih deviških otokih. Vrednost deleža po pogodbi naj bi znašala 950.000 švicarskih frankov, pri čemer bi morala biti kupnina v celoti izplačana v obdobju desetih let. 

Fizična oseba v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ni uspela dokazati, da je sploh vplačala ustanovitveni kapital niti načina ugotavljanja vrednosti ob prodaji, ko je bil ta delež prodan kar za devetnajstkrat višjo vrednost. Komunikacije z družbo, kateri je bil delež prodan, ni bilo, družba pa je bila ustanovljena šele v letu, ko ji je bil delež prodan. Fizična oseba v postopku nadzora ni dokazala, da gre dejansko za dohodke iz naslova prodaje deleža, zato je bila fizični osebi iz naslova prejetih dohodkov obračunana dohodnina in obresti v skupnem znesku 156.915 evrov.

November 14, 2016 0 Comments

Ugotovitev inšpekcije pri zavezancu, ki prevaža tovor

Finančna uprava Republike Slovenije je pri zavezancu za davek, ki opravlja dejavnost opravljanja storitev cestnih tovornih prevozov, opravila davčni inšpekcijski nadzor davka na dodano vrednost in davka od dohodkov iz dejavnosti.

Zavezanec je v obrazcih DDV-O izkazoval obveznost za plačilo DDV. V postopku nadzora je davčni organ evidence o prejetih računov primerjal s podatki, ki jih je davčni organ pridobil po 39. člena ZDavP-2 pri dobavitelju pogonskega goriva in ugotovil, da je zavezanec za davek oz. njegov pooblaščeni računovodski servis v evidenco prejetih računov vnašal zneske na podlagi listin, ki jih dobavitelj zavezancu nikoli ni izdal, zato ker dobave zanje niso bile opravljene  in sicer so bile za evidentiranje uporabljene spremenjene listine. Iz ugotovljenih dejstev  po preveritvah pri dobavitelju izhaja, da so računi z enakimi številkami sicer bili izdani s strani dobavitelja pogonskega goriva, vendar z drugačnimi podatki (10 x nižji zneski, drugi datumi,  dobava različnih artiklov in goriv, na računih tudi ni podatkov o zavezancu,..), kot so zapisani na računih pri zavezancu. Davčni organ je ugotovil, da je zavezanec na podlagi navedenega neupravičeno uveljavljal odbitek DDV v znesku 68.369,32 evrov, posledično tem ugotovitvam niso bili priznani odhodki, dodatno je bila odmerjena še obveznost iz naslova davka od dohodka iz dejavnosti  v skupnem znesku 120.155,98 evrov.

November 2, 2016 0 Comments

VSRS Sklep I Up 179/2015

Po presoji Vrhovnega sodišča se postopek davčne preiskave časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato pritožnik nima prav, ko uveljavlja, da je davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 pomenila poseben davčni postopek.V tej predpostopkovni fazi se tako (še) ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka.Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis).Pritožnik utemeljeno navaja, da je s tožbo uveljavljal tudi svoje pravice na podlagi 30. člena in drugih ZVOP-1....
October 25, 2016 0 Comments

100.000 evrov prikrajšanega DDV na podlagi fiktivno prikazanih prihodkov in odhodkov

Finančna uprava RS je pri zavezancu za davek, samostojnemu podjetniku, ki ima kot glavno dejavnost registrirano dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, opravila davčni inšpekcijski nadzor davka na dodano vrednost in davka od dohodka iz dejavnosti za leto 2015. Zavezanec za davek je v obračunu davka od dohodka iz dejavnosti za obdobje za leto 2015 izkazal za nekaj manj kot 465 tisoč evrov prihodkov in za 455 tisoč evrov odhodkov.  Gradbena dela sodijo med dobave, za katere velja tako imenovana obrnjena davčna obveznost. Gre za ukrep proti davčnim utajam pri davku na dodano vrednost, kjer so namesto dobaviteljev DDV dolžni obračunati in plačati prejemniki dobav in naročniki storitev ter plačniki predplačil v zvezi z opravljenimi dobavami ali storitvami.  Že v teku priprave na nadzor je bilo iz mesečnih poročil o dobavah razvidno, da je zavezanec za davek večino prometa v letu 2015 ustvaril z dobavami, za katere veljajo pravila obrnjene davčne obveznosti. Iz navzkrižne kontrole je bilo ugotovljeno, da kupci, katerim naj bi bile opravljene te dobave, v mesečnih oz. trimesečnih obračunih DDV niso izkazovali nabave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik oz. niso izkazovali nabave v taki višini kot je to izkazal zavezanec v mesečnih poročilih o dobavah.  Na podlagi pridobljenih podatkov s strani kupcev je bilo ugotovljeno, da je večina izdanih računov fiktivnih, saj so kupci izjavili, da z zavezancem niso sodelovali oz. da zavezanec za njih ni opravljal gradbenih storitev. Nekaj kupcev pa je posredovalo račune zavezanca za opravljene storitve, ki so bili izdani in plačani v manjših vrednostih, kot jih je izkazoval zavezanec v svojih poslovnih knjigah. Iz prilivov na transakcijski račun tudi ni bilo razvidno, da bi kupci zavezancu plačali izdane račune, razen nekaj manjših. Tako je bilo ugotovljeno, da je zavezanec v letu 2015 izdal fiktivne račune v skupni...
October 25, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 29/2015

Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na podlagi pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene zavezanec. Prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe. Zato sedma točka 74. člena ZDDPO-2 prikrita izplačila davčno obravnava enako kot odkrita, kar pomeni, da so predmet obdavčitve pravne osebe z davčnim odtegljajem.Po SRS 11.22. je potrebno povečati finančne prihodke. Davčni organ je ustrezno prevrednotenje opravil prav na tej podlagi, kar nesporno izhaja iz njegove odločbe. V njej je pojasnil, da po SRS 11.22 izkazani saldi kratkoročnih obveznosti do obravnavanih družb na kontu 221 nimajo objektivne in verodostojne podlage za svoj obstoj. Zato jih je davčni organ odpravil. Odprava obveznosti do spornih dobaviteljev pa predstavlja povečanje rednih finančnih...
October 13, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 1837/2015

Dolžina oziroma trajanje postopka nadzora sama po sebi na odločitev ne vpliva. Lahko pa na izpodbijano odločitev vplivajo spremenjene okoliščine oziroma ugotovitve davčnih organov v postopku nadzora, saj je ob ugotovitvi, da obveznosti ni, po določbah 122. člena ZDavP-2 možna sprostitev ali delna sprostitev zavarovanja. Po 3. točki prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah, ter s premičninami, kar pomeni in kar je tudi logično, da je mogoče poseči le na premičnine in s tem tudi na obveznice, ki so v lasti tožnika. Zato po presoji sodišča za zakonito izdani sklep, pa čeprav začasni in čeprav gre samo za zavarovanje, ni dovolj, da drugostopni organ vzame tožnikov ugovor, da ni lastnik pretežnega dela obveznic, na znanje, kot je to storil v konkretnem primeru, temveč mora navedbe...
October 13, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 1575/2015

Za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost in zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov in s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).
October 13, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 438/2015

Rok za izdajo odločbe iz 141. člena ZDavP-2 je instrukcijski in ne prekluziven. Zato ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da so izpodbijani sklepi o zavarovanju davčne obveznosti zaradi prekoračenja tega roka nezakoniti in da jih je kot takšne treba odpraviti. Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ izkazati v obrazložitvi sklepa. Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti. Tožnik ne ne more uspeti z ugovorom, da je izrečeni ukrep nesorazmeren. Pri odločanju o zavarovanju je davčni organ pravilno upošteval celotno višino...
August 26, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 1708/2014

Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov in s tem že ugotavljati njene končne višine. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti. Ovire tudi ni za to, da se pri odločanju upoštevajo podatki iz tožnikove prijave premoženja, oziroma ravno nasprotno: prijava premoženja iz 69. člena ZDavP-2 je namenjena prav ugotavljanju davčne osnove z oceno.
August 26, 2016 0 Comments

UPRS sodba II U 47/2015, enako tudi II U 10/2015

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je prvostopenjski organ do podatkov o prometu (prilivih in odlivih) na tožnikovem osebnem bančnem računu prišel na nezakonit in ustavno neskladen način. Ustava RS zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic in varstvo osebnih podatkov, vendar pa so posegi organov v te ustavne pravice po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni, če imajo zakonsko podlago in so v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja. To pa je bilo v tem primeru podano.
July 29, 2016 0 Comments

Finančna preiskava na področju neprijavljenih dohodkov iz tujine in obdavčitev fizične osebe

Finančna uprava RS je na podlagi ugotovitev v okviru finančne preiskave izvedene pri tuji pravni osebi opravila davčni inšpekcijski nadzor pravilnosti obdavčevanja drugih dohodkov. Iz pridobljenih podatkov na transakcijskem računu je izhajalo, da je pravna oseba na račun prejemala denarna sredstva iz naslova prejetih posojil, ki naj bi bila namenjena njenemu poslovanju na območju RS. V finančnem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da so ta sredstva bila nakazana fizični osebi,  zastopniku družbe. Fizična oseba teh dohodkov sama ni napovedala, zato so bile obveznosti naložene z inšpekcijsko odločbo v višini 477.388 EUR.

Tuja pravna oseba, ki je nerezident RS, ni kazala znakov opravljanja ekonomske dejavnosti, pri slovenski banki pa je imela odprt zgolj transakcijski račun. Po opravljeni analizi transakcij poslovanja na transakcijskem računu je bilo ugotovljeno, da je na račun prejemala denarna sredstva iz naslova prejetih posojil, ki naj bi bila namenjena njenemu poslovanju na območju RS. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je fizična oseba kot zastopnik te družbe v imenu in za račun družbe dogovorila za sklenitev določenih poslov in da je pretežni del denarnih sredstev v višini 1 mio EUR v letih 2011 in 2012 dvignila iz računa v gotovini ali pa so bila ta nakazana na njen zasebni transakcijski račun. Pri fizični osebi, ki je rezident RS, je bil zato opravljen davčni inšpekcijski nadzor. Ker zavezanec z ničemer ni dokazal, da so bila ta sredstva porabljena za namene dejavnosti tuje družbe, so se prejeta sredstva za davčne namene obravnavale kot drugi dohodki, ki jih je bila fizična oseba dolžna napovedati davčnemu organu. Zavezancu za davek za davčni leti 2011 in 2012 ni bila odmerjena dohodnina, zato je bila odmera opravljena v tem postopku ter naložene dodatne obveznosti iz naslova dohodnine v višini 477.388 EUR.

January 16, 2016 0 Comments

UPRS sodba I U 676/2014

V obravnavani zadevi gre za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Tožnikov ugovor, da bi morala biti takšna davčna obveznost predvidena v materialnem zakonu in ne v ZDavP-2 ni utemeljen. Ni namreč neobičajno, da procesni zakoni vsebujejo tudi materialnopravne določbe, kakršna je tudi zadevna določba in vrsta drugih določb ZDavP-2. Takšno stališče je že večkrat sprejelo tudi Vrhovno sodišče. Zato obravnavana ureditev ni v nasprotju z obstoječo zakonsko ureditvijo (v ZDavP-2 in v ZDoh-2) in tudi ne posega v ustavno varovano načelo zaupanja v pravo. Iz 69. člena ZDavP-2 izhaja, da je predmet prijave premoženje, ki je v lasti davčnega zavezanca v času prijave. V konkretnem primeru je davčni organ pred uvedbo postopka tožnika pozval k prijavi premoženja. V postopku inšpiciranja pa ga je s posebnim sklepom pozval še k predložitvi dokumentacije, ki se nanaša na stanje premoženja na dan 1. 1. 2006 (in ne k prijavi premoženja iz 69. člena...
January 15, 2016 0 Comments

Nova izdaja dokumenta Implementacija Direktive 2014/107/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih (Vprašanja in odgovori)

Dodana vprašanja: Vprašanje 1: Ali bodo morale finančne institucije zbirati podatke o finančnih računih za vse nerezidente ali samo za rezidente tistih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o izmenjavi podatkov? Vprašanje 2: Do kdaj mora finančna institucija izvesti postopke dolžne skrbnosti za obstoječe račune? Kako postopa finančna institucija, če za obstoječe račune ne razpolaga z davčno številko ali datumom rojstva imetnika računa? Vprašanje 3: Lahko podrobneje pojasnite razumna prizadevanja finančne institucije, da pridobi manjkajoče podatke? Vprašanje 4: Ali ob predložitvi samopotrdila zadošča predložitev osebnega dokumenta, ali je potrebno predložiti tudi potrdilo o rezidentstvu? Vprašanje 5: Ali potrebujemo fotokopije dokaznih listin? Vprašanje 6: Ali se pri pregledu in identifikaciji obstoječih računov preverja samo naslov stranke fizične osebe (stalni, začasni) ali tudi indice, ki so navedeni v direktivi, da se jih preverja, če se ni mogoče zanesti na naslov? Kaj je kriterij, da se ne moreš zanesti na naslov? Vprašanje 7: Kako naj preverjamo rezidentstvo (»residence address test«) imetnika obstoječega računa? Vprašanje 8: Kako poročati, če imetnik navede rezidentstvo v dveh ali več državah (zneskovno) ali pa spremeni davčno rezidentstvo med davčnim letom? Vprašanje 9: Kje lahko preverimo veljavnost predložene identifikacijske številke? Vprašanje 10: Kako naj finančna institucija spremlja »spremembe okoliščin«? Vprašanje 11: Lahko dodatno pojasnite pomen fiduciarnih računov, kadar gre za račun notarja/odvetnika/izvršitelja? Vprašanje 12: Skladno z direktivo mora finančna institucija od 1.1.2016 od vsake nove stranke, ki bo prvič sklenila nov depozit ali odprla nov varčevalni ali transakcijski račun, pridobiti samopotrdilo. Ali...
January 14, 2016 0 Comments

Nova izdaja dokumenta Aktualne spremembe na področju poročanja informacij na podlagi FATCA sporazuma za leto 2015 (Podrobnejši opis)

V objavljenem dokumentu so podrobneje predstavljene novosti, ki jih bodo morale poročevalske finančne institucije Slovenije upoštevati pri dostavi informacij na podlagi FATCA sporazuma v poročilu, ki ga morajo za informacije v letu 2015 posredovati FURS do 30. 6. 2016.

 Aktualne spremembe na področju poročanja informacij na podlagi FATCA sporazuma za leto 2015 (1. izdaja)   

January 12, 2016 0 Comments

Finančna preiskava na področju trga z energenti - mazalnimi olji in topili

Finančna uprava RS je v finančni preiskavi obravnavala  slovensko družbo, ki   je uvažala mazalna olja in topila in jih prodajala kupcem na področju EU.  Družba je poslovala v razvejani strukturi (deloma tudi lastniško) povezanih družb, preko katerih so potekale nabave in prodaje z namenom, da se izgubi sled za končnim prevzemnikom blaga. Tako dejanski pridobitelj blaga ne bi obračunal DDV in okoljske dajatve, blago pa bi se prodalo po nižji, konkurenčnejši ceni na črnem trgu Evropske unije. Ugotovljene davčne obveznosti kot posledica finančne preiskave so v višini 1.338.688 EUR. Družbi je bila odvzeta identifikacija za namene DDV ter podani predlogi kazenskih ovadb. Ugotovitve Finančne uprave so pokazale, da je slovenska družba, ki je v 100 % lastništvu poljske družbe  v davčnem obdobju 5 mesecev (od oktobra 2014 do februarja 2015) na podlagi neverodostojnih listin  prikazovala dobavo  mazalnih olj in topil v druge države članice Evropske unije. Družba je poslovala v razvejani strukturi (deloma tudi lastniško) povezanih družb, preko katerih so potekale nabave in prodaje z namenom, da se izgubi sled za končnim prevzemnikom blaga. Pri dobavi blaga je zavezanec za davek uveljavljal oprostitev pri obračunavanju DDV v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZDDV-1, vendar pa davčnemu organu ni dokazal, da je blago zapustilo ozemlje Republike Slovenije. Zaradi zlorabe identifikacije za namene DDV, ki je drugim davčnim zavezancem v Evropski uniji neupravičeno omogočal odbitek DDV, je Finančna uprava, v skladu z drugim odstavkom 80. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, izdala odločbo o prenehanju identifikacije za namene DDV. Podani so bili tudi predlogi kazenskih ovadb za družbo, odgovorno osebo in lastnika zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1. Obračunan je bil DDV v znesku 928.558,72 EUR, ter dodatno ugotovljene davčne obveznosti iz...
December 19, 2015 0 Comments

Prepoved opravljanja dejavnosti ter pečatenje hotela in frizerskega salona

Finančna uprava RS je 9. 11. 2015 in 2. 12. 2015 na območju Finančnega urada Kranj, na podlagi določb 21. in 37. člena Zakona o finančni upravi, izvedla ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, zapečatila poslovne prostore, v katerih sta zavezanca opravljala dejavnost, ter zasegla računalniško registrsko blagajno. Davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost hotelirstva, je v nekaj dneh odpravil vse nepravilnosti, izkazal neprijavljene prihodke in poravnal del davčnega dolga. Pri zavezancu (hotelirju) je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor, v katerem so bile ugotovljene številne kršitve zakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da zavezanec za davek ni izdajal računov in zato ni izkazoval vseh prihodkov. Kljub pozivanju Finančnega urada Kranj, daljše časovno obdobje ni predlagal obračunov za izplačilo dohodkov iz zaposlitve. Ker zavezanec večkratnim pozivom finančne uprave ni sledil, je finančna uprava izrekla prepoved opravljanja dejavnosti, zapečatila poslovni prostor in zasegla računalniško registrsko blagajno. Finančna uprava RS uporablja navedena pooblastila, ki imajo naravo prisilnega ukrepa, pri davčnih zavezancih, kjer z običajnimi postopki nadzora ni mogoče doseči odprave nepravilnosti oziroma preprečiti nadaljevanja nezakonitega poslovanja.  V navedenem primeru se je izkazalo, da je bil prisilni ukrep učinkovit, saj je vplival na odločitev zavezanca, da je nemudoma predložil vse predpisane obračune, v obračunih za leto 2015 pa je izkazal za 85 % višje prihodke, kot posledica dejstva, da računov ni izdajal. Takoj je poplačal tudi del davčnega dolga, za preostali dolg pa je uveden postopek izvršbe.  Pri zavezancu s frizersko dejavnostjo je bilo ugotovljeno, da že daljše obdobje posluje brez transakcijskega računa, ne izdaja računov za plačane storitve in ne plačuje prispevkov za socialno varnost, dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Davčni dolg je narasel že...
December 7, 2015 0 Comments
RSS
12