Oznaka standarda: MPDN-RS:2026
Tip standarda: procesni in ravnanjski standard
Področje: javno-dajatvene strokovne storitve
Narava: normativni standard strokovne skrbnosti (ex ante)
0.1
Ta standard določa minimalne zahteve strokovnega ravnanja pri opravljanju storitev, ki imajo ali lahko imajo pravne, ekonomske ali socialne posledice v zvezi z javno-dajatvenimi obveznostmi in postopki, tako z vidika materialnega javno-dajatvenega prava kot z vidika postopkovnega javno-dajatvenega prava.
0.2
Standard je zasnovan kot ex ante varovalni mehanizem, namenjen preprečevanju nepredvidljivih, nesorazmernih ali sistemsko nepravičnih posegov organov oblasti v pravni in ekonomski položaj naročnika.
1.1
Ta standard se uporablja pri vseh strokovnih storitvah, ki po svoji naravi vključujejo ali lahko vključujejo pravne in/ali dejanske posledice na področju javnih dajatev, zlasti kadar se storitev nanaša na davke, prispevke in druge obvezne javne dajatve, na pravice in obveznosti zavezancev v razmerju do države ali nosilcev javnih pooblastil, na upravne, sodne ali druge postopke v zvezi z odmero, obračunom, nadzorom ali izvrševanjem javnih dajatev ter na vprašanja, pri katerih javno-dajatveni okvir bistveno vpliva na pravni, ekonomski ali socialni položaj naročnika.
1.2
Standard se uporablja kot minimalni standard strokovne skrbnosti pri vseh storitvah, pri katerih naročnik upravičeno pričakuje strokovno znanje in presojo s področja materialnega in postopkovnega javno-dajatvenega prava, zlasti pri davčnem svetovanju, davčnem načrtovanju, storitvah v zvezi s spori, nadzori ali izvršbami ter pri sorodnih poslovnih, računovodskih ali finančnih storitvah, kadar imajo ali lahko imajo javno-dajatvene posledice.
1.3
Standard se uporablja v vseh primerih, ko je storitev predstavljena ali razumljena kot davčna, računovodska, finančna ali sorodna strokovna storitev ali ko naročnik na podlagi narave storitve, vloge izvajalca ali njegove predstavitve upravičeno pričakuje uporabo znanja s področja javno-dajatvenega prava, ne glede na formalni naziv storitve ali pogodbeno poimenovanje razmerja.
1.4
Primarni pravni okvir standarda je javno-dajatveno pravo Republike Slovenije, vključno s pravom Evropske unije in mednarodnimi pravnimi viri, kolikor vplivajo na pravice ali obveznosti naročnika, pri čemer je standard prenosljiv in prilagodljiv tudi drugim pravnim redom ob ustrezni lokalni prilagoditvi pravnih virov.
1.5
Standard se ne uporablja ali se uporablja le delno, kadar storitev objektivno nima javno-dajatvenih posledic, kadar izvajalec dokumentirano nastopa zgolj kot tehnični ali administrativni izvajalec brez vsebinske presoje ali kadar naročnik prejme jasno in vnaprej dano obvestilo, da storitev ne predstavlja javno-dajatvenega strokovnega nasveta; v primeru dvoma se standard uporablja širše, v korist varstva pravic naročnika.
2.1
Za namene tega standarda naročnik pomeni osebo ali subjekt, ki prejema storitev, izvajalec pomeni osebo ali organizacijo, ki izvaja storitev po tem standardu, javna dajatev pomeni obvezno denarno ali nedenarno javnopravno obveznost, poseg države pomeni ravnanje ali opustitev organa, ki vpliva na pravice ali obveznosti naročnika, ex ante presoja pomeni strokovno presojo pred nastankom ali dokončnostjo posledic, credible basis pa pomeni razumno, preverljivo in strokovno zagovarjano pravno podlago.
3.1
Izvajalec mora interes naročnika obravnavati kot primarno vodilo strokovne presoje.
3.2
Storitve se izvajajo v skladu z načeli pravne države, človekovih pravic, sorazmernosti, pravne varnosti in učinkovitega pravnega sredstva.
3.3
Izvajalec mora ravnati pošteno, brez prikrivanja dejstev ali normalizacije pravno vprašljivih praks.
3.4
Strokovna presoja mora biti neodvisna od fiskalnih interesov, pritiskov ali pričakovanj organov ali tretjih oseb.
4.1
Izvajalec mora razlikovati med vprašanjem naročnika, dejanskim strokovnim problemom in morebitnim ustavnopravnim problemom v ozadju.
4.2
Izvedbeni odgovor ni dopusten brez predhodne presoje dopustnosti posega.
4.3
Vsaka relevantna zadeva se presoja z vidika zakonitosti, legitimnosti cilja, nujnosti ukrepa in sorazmernosti glede na učinek.
5.1
Vprašanje naročnika se evidentira dobesedno in brez takojšnje interpretacije.
5.2
Vsaka zadeva se obvezno razgradi na dejansko, materialnopravno, procesno in ustavnopravno raven ter na raven dejanskega učinka na naročnika.
5.3
Pred podajo priporočila se izvede ex ante presoja dopustnosti in učinkov ravnanja.
5.4
Izvajalec predstavi razumno zakonite alternative in priporoči tisto z najmanjšim posegom v pravice naročnika.
5.5
Tveganja se razkrijejo jasno, razumljivo in pravočasno.
6.1
Izvajalec presodi vpliv ravnanj oblasti na ekonomske in socialne pravice naročnika, vključno z lastnino, delom, podjetništvom, socialno varnostjo, družino in ekonomskim dostojanstvom.
6.2
Vplivi se razvrstijo kot brez vpliva, vpliv ali kritični vpliv, pri čemer se opredelijo ustrezni mitigacijski ukrepi.
7.1
Končna odločitev je odločitev naročnika, sprejeta na podlagi razkritih informacij.
7.2
Izvajalec mora zagotoviti dokumentacijo, ki omogoča sledljivost in preverljivost strokovne presoje.
8.1
Izvajalec odgovarja za pravilnost postopka presoje in skladnost s tem standardom.
8.2
Izvajalec ne odgovarja za izid postopka ali sistemske napake oblasti, če je ravnal skladno s standardom.
9.1
Drugo strokovno mnenje z uporabo umetne inteligence se po tem standardu šteje za dopustno in priznano izključno, če je izdelano v okviru AI Analitika javne oblasti, ki se izvaja pod strokovno moderacijo, metodološkim okvirom in odgovornostjo družbe TAXIN d.o.o.
9.2
Uporaba kakršnihkoli drugih AI-orodij, platform ali sistemov se ne šteje za drugo strokovno mnenje in ne izpolnjuje zahtev glede preverjevalne, sistemske ali kontekstualne analize.
9.3
AI Analitik javne oblasti ni avtonomno orodje; umetna inteligenca deluje izključno kot podporno analitično sredstvo, končno presojo in interpretacijo rezultatov pa vedno opravi človek-strokovnjak pod odgovornostjo TAXIN d.o.o.
9.4
Vsaka uporaba izraza »second opinion po MPDN« ali »AI Analitik javne oblasti« v nasprotju s tem standardom pomeni neskladnost s standardom.
10.1
Uporaba standarda se dokazuje z izpolnjevanjem postopkov in dokumentacije, določenih v tem standardu.
10A LETNA PRESOJA SKLADNOSTI S STANDARDOM MPDN-RS:2026
10A.1 Namen letne presoje
Letna presoja skladnosti je namenjena preverjanju, ali izvajalec standard MPDN-RS:2026 v praksi uporablja skladno z njegovim namenom, metodološkim okvirom in obveznimi presojnimi sklopi. Letna presoja deluje kot sistemski varovalni mehanizem za ohranjanje vsebinske integritete standarda in preprečevanje njegove formalizacije ali rutinizacije.
10A.2 Narava in meje presoje
Letna presoja skladnosti:
- ne predstavlja revizije posameznih primerov po vsebini,
- ne presoja pravilnosti odločitev naročnikov,
- ne presoja uspešnosti ali neuspešnosti postopkov pred organi oblasti.
Presoja je omejena izključno na procesno, metodološko in organizacijsko skladnost izvajalca s tem standardom.
10A.3 Obveznost letnega poročila izvajalca
Izvajalec, ki uporablja standard MPDN-RS:2026, mora enkrat letno izdelati Letno poročilo o uporabi standarda MPDN, ki vsebuje najmanj:
- obdobje, na katero se poročilo nanaša,
- skupno število obravnavanih zadev po vrstah storitev,
- delež zadev, v katerih je bila izvedena polna metodološka razgradnja (5 ravni),
- delež zadev s presojo posega države po tem standardu,
- uporabo drugega strokovnega mnenja (če je relevantno),
- zaznane notranje dileme, odklone ali sistemska tveganja pri uporabi standarda,
- opis sprejetih ali predvidenih korektivnih ukrepov.
10A.4 Izvajanje presoje
Letno presojo skladnosti:
- praviloma izvede izvajalec sam v obliki notranje samoocene,
- lahko pa jo po lastni presoji dopolni ali nadomesti z zunanjim strokovnim pregledom.
Izbira načina presoje ne vpliva na naravo ali pravne učinke presoje.
10A.5 Pravne posledice letne presoje
Letna presoja skladnosti:
- ne ustvarja domneve o obstoju strokovnih napak v posameznih zadevah,
- ne vpliva na odgovornost izvajalca za nazaj,
- ne predstavlja dokaznega sredstva proti izvajalcu v razmerju do naročnikov ali tretjih oseb.
Njen izključni namen je zagotavljanje trajne skladnosti izvajanja s standardom MPDN-RS:2026 in krepitev zaupanja v strokovno ravnanje.
10B DOKAZOVANJE LETNE PRESOJE
10B.1 Letna presoja skladnosti se dokazuje z izdelanim letnim poročilom, ki se hrani v interni dokumentaciji izvajalca.
10B.2 Letno poročilo ni javni dokument in ni del obvezne dokumentacije posameznih zadev.
11.1
Standard Modro Poslovanje in Davčni Nasvet (MPDN) je avtorsko delo, katerega avtor je mag. Franc Derganc, imetnik pravic in nosilec komercialne distribucije pa je družba SROBOTNIK d.o.o.; uporaba standarda je dovoljena le na podlagi ustreznega pravnega naslova.
(Standard za modro poslovno ravnanje pri davčnem svetovanju v Republiki Sloveniji)
BC-0.1
Ta dokument predstavlja Osnovo za sklepe (Basis for Conclusions) k Standardu MPDN-RS:2026 in pojasnjuje razloge, cilje in konceptualne izbire, ki so vodile k oblikovanju posameznih določb standarda.
BC-0.2
Ta dokument ni del standarda in nima normativne zavezujoče narave. Njegov namen je zagotoviti preglednost, razumljivost in sledljivost normativnih odločitev, zlasti za regulatorje, sodišča, licencodajalce in strokovno javnost.
BC-1.1
Izhodišče za oblikovanje standarda MPDN je ugotovitev, da storitve davčnega svetovanja, davčnega načrtovanja in sorodnih strokovnih storitev ne učinkujejo zgolj tehnično, temveč imajo lahko neposredne in daljnosežne pravne, ekonomske in socialne posledice za naročnike.
BC-1.2
V praksi se večina dejanskih kršitev pravic zavezancev ne zgodi na ravni zakonodaje, temveč na ravni upravne prakse, postopkov in njihovega izvrševanja, pogosto še preden je posamezniku omogočeno učinkovito sodno varstvo.
BC-1.3
Obstoječi profesionalni kodeksi (npr. etični kodeksi, PCRT, IESBA) se osredotočajo predvsem na poklicno etiko in integriteto izvajalca, ne pa na sistematično ex ante varstvo pravic naročnika pred posegi javne oblasti.
BC-2.1
Standard MPDN je zasnovan kot ex ante varovalni mehanizem, ker ex post pravna sredstva pogosto ne morejo več odpraviti dejanskih posledic posega, kot so izguba likvidnosti, zaprtje dejavnosti, socialna stiska ali dolgotrajna negotovost.
BC-2.2
Namen standarda ni presojanje pravilnosti ravnanj za nazaj, temveč preprečevanje nepredvidljivih, nesorazmernih ali sistemsko nepravičnih posegov, še preden ti nastanejo ali postanejo dokončni.
BC-2.3
Ta pristop je skladen s sodobnimi koncepti preventivne pravne države, načelom sorazmernosti in pozitivnimi obveznostmi države ter strokovnjakov, ki delujejo v javno-dajatevnem okolju.
BC-3.1
Področje uporabe standarda ni vezano na formalni naziv storitve ali pogodbeno poimenovanje razmerja, temveč na upravičeno pričakovanje naročnika, da bo storitev opravljena z uporabo znanja s področja javno-dajatevnega prava.
BC-3.2
Takšna zasnova preprečuje obhode standarda z formalnimi opisi storitev (npr. “poslovno svetovanje”, “računovodska pomoč”), kadar ima storitev dejanske javno-dajatevne učinke.
BC-3.3
V primeru dvoma je bila zavestno izbrana rešitev, ki daje prednost varstvu pravic naročnika, kar je skladno z načelom profesionalne skrbnosti.
BC-4.1
Temeljna načela standarda (primat interesa naročnika, ustavna skladnost, integriteta, neodvisnost) niso zgolj etična, temveč služijo kot operativna merila presoje v konkretnih primerih.
BC-4.2
Posebej je bil poudarjen primat interesa naročnika, saj praksa kaže, da se strokovno svetovanje v javno-dajatevnih zadevah pogosto implicitno podreja fiskalnim interesom države ali ustaljeni upravni praksi.
BC-4.3
Standard izrecno zavrača normalizacijo pravno vprašljivih ali ustavnopravno spornih praks zgolj zato, ker so “običajne”.
BC-5.1
Vključitev presoje zakonitosti, legitimnosti cilja, nujnosti in sorazmernosti temelji na ustaljeni ustavnopravni doktrini in sodni praksi, zlasti na testu sorazmernosti.
BC-5.2
Ta test je v standard vključen zato, ker davčni in drugi javno-dajatevni ukrepi v praksi pogosto delujejo kot posegi v lastnino, gospodarsko pobudo ali socialno varnost, čeprav so formalno zakoniti.
BC-5.3
Standard zahteva, da se ta presoja opravi pred izvedbo priporočila, ne šele ob morebitnem sporu.
BC-6.1
Razgradnja vprašanja na dejansko, materialnopravno, procesno, ustavnopravno raven in raven dejanskega učinka je odgovor na prakso, kjer se vprašanja obravnavajo zgolj davčno-tehnično.
BC-6.2
Takšna poenostavitev pogosto vodi do spregleda procesnih rokov, dokaznih bremen ali ustavnopravnih posledic, ki so za naročnika ključne.
BC-6.3
Standard zato zahteva celovito presojo, ki presega zgolj pravilnost izračuna ali formalno skladnost z zakonom.
BC-7.1
Davčni ukrepi in postopki neposredno vplivajo na ekonomsko jedro posameznika, kar vključuje preživetje, delo, družino in socialno varnost.
BC-7.2
Standard zavestno vključuje presojo teh učinkov, ker formalno zakoniti ukrepi lahko povzročijo materialno nesorazmerne posledice, ki niso bile predmet tehtanja.
BC-7.3
Razvrstitev vplivov (brez vpliva, vpliv, kritični vpliv) omogoča strukturirano in sledljivo odločanje.
BC-8.1
Standard zavestno zavrača idejo avtonomne uporabe umetne inteligence pri strokovni presoji, saj odgovornost za odločitev ne more biti prenesena na tehnologijo.
BC-8.2
Hkrati standard priznava, da je uporaba specializiranih AI-orodij lahko strokovno koristna kot drugo mnenje, če je uporabljena v nadzorovanem, metodološko utemeljenem in odgovornem okviru.
BC-8.3
Zato je bila sprejeta rešitev, po kateri se kot priznano drugo strokovno mnenje šteje izključno AI Analitik javne oblasti, ki deluje pod strokovno moderacijo in odgovornostjo TAXIN d.o.o.
BC-8.4
Ta rešitev preprečuje zlorabe izraza “second opinion” in zagotavlja, da AI ostaja orodje, ne pa nosilec odločitve.
BC-9.1
Standard jasno loči med odgovornostjo izvajalca za postopek presoje in odgovornostjo za izid, ki je pogosto odvisen od ravnanj organov oblasti.
BC-9.2
S tem se preprečuje prenos sistemskih napak države na izvajalce ali naročnike, hkrati pa se ohranja visok standard strokovne skrbnosti.
BC-10.1
Standard MPDN-RS:2026 predstavlja normativno novost, saj združuje profesionalne standarde ravnanja z ex ante varstvom pravic naročnika v javno-dajatevnem okolju.
BC-10.2
Njegov namen ni omejevanje strokovne presoje, temveč njeno strukturiranje, poglobitev in odgovorno izvajanje v korist pravne države in zaupanja v strokovne storitve.
10A.1 Namen letne presoje
Letna presoja skladnosti je namenjena preverjanju, ali izvajalec standard MPDN-RS:2026 v praksi uporablja skladno z njegovim namenom, metodološkim okvirom in obveznimi presojnimi sklopi. Letna presoja deluje kot sistemski varovalni mehanizem za ohranjanje vsebinske integritete standarda in preprečevanje njegove formalizacije ali rutinizacije.
10A.2 Narava in meje presoje
Letna presoja skladnosti:
- ne predstavlja revizije posameznih primerov po vsebini,
- ne presoja pravilnosti odločitev naročnikov,
- ne presoja uspešnosti ali neuspešnosti postopkov pred organi oblasti.
Presoja je omejena izključno na procesno, metodološko in organizacijsko skladnost izvajalca s tem standardom.
10A.3 Obveznost letnega poročila izvajalca
Izvajalec, ki uporablja standard MPDN-RS:2026, mora enkrat letno izdelati Letno poročilo o uporabi standarda MPDN, ki vsebuje najmanj:
- obdobje, na katero se poročilo nanaša,
- skupno število obravnavanih zadev po vrstah storitev,
- delež zadev, v katerih je bila izvedena polna metodološka razgradnja (5 ravni),
- delež zadev s presojo posega države po tem standardu,
- uporabo drugega strokovnega mnenja (če je relevantno),
- zaznane notranje dileme, odklone ali sistemska tveganja pri uporabi standarda,
- opis sprejetih ali predvidenih korektivnih ukrepov.
10A.4 Izvajanje presoje
Letno presojo skladnosti:
- praviloma izvede izvajalec sam v obliki notranje samoocene,
- lahko pa jo po lastni presoji dopolni ali nadomesti z zunanjim strokovnim pregledom.
Izbira načina presoje ne vpliva na naravo ali pravne učinke presoje.
10A.5 Pravne posledice letne presoje
Letna presoja skladnosti:
- ne ustvarja domneve o obstoju strokovnih napak v posameznih zadevah,
- ne vpliva na odgovornost izvajalca za nazaj,
- ne predstavlja dokaznega sredstva proti izvajalcu v razmerju do naročnikov ali tretjih oseb.
Njen izključni namen je zagotavljanje trajne skladnosti izvajanja s standardom MPDN-RS:2026 in krepitev zaupanja v strokovno ravnanje.
10B DOKAZOVANJE LETNE PRESOJE
10B.1 Letna presoja skladnosti se dokazuje z izdelanim letnim poročilom, ki se hrani v interni dokumentaciji izvajalca.
10B.2 Letno poročilo ni javni dokument in ni del obvezne dokumentacije posameznih zadev.
Ta del ni standard, temveč obvezna operativna priloga za imetnike licence MPDN.
Uporablja se za dokazovanje skladnosti z MPDN-RS:2026.
(konceptualni okvir – »kako razmišljamo«)
A.1 Namen metodologije
Metodologija MPDN določa miselni in presojevalni okvir, po katerem mora licencirani izvajalec:
- razumeti vprašanje naročnika,
- prepoznati dejanske in pravne učinke,
- identificirati tveganja posega javne oblasti,
- oblikovati strokovno priporočilo ex ante.
Metodologija zagotavlja, da storitev:
- ni zgolj tehnično pravilna,
- temveč ustavnopravno, postopkovno in sorazmernostno vzdržna.
A.2 Temeljni metodološki postulati
A.2.1 Ex ante primat
Presoja se opravi pred nastankom ali dokončnostjo posledic, ne retroaktivno.
A.2.2 Perspektiva naročnika
Izhodišče presoje je dejanski učinek na naročnika, ne interes organa ali prakse.
A.2.3 Presoja posega, ne zgolj pravilnosti
Vsako priporočilo se presoja kot potencialni:
- poseg v lastnino,
- poseg v podjetništvo ali delo,
- poseg v socialno ali ekonomsko varnost.
A.2.4 Celovitost
Davčna pravilnost brez procesne in ustavnopravne presoje ni zadostna.
A.3 Obvezni presojni sklopi (metodološki minimum)
Vsaka zadeva mora biti metodološko presojana skozi 5 sklopov:
- dejansko stanje (realnost, ne opis),
- materialnopravna ureditev,
- procesni položaj in tveganja,
- ustavnopravni vidiki (poseg, sorazmernost),
- dejanski ekonomski in socialni učinek.
Če je katerikoli sklop izpuščen → neskladnost z MPDN.
(postopkovni koraki – »kaj naredimo«)
B.1 Osnovni potek po MPDN (obvezen)
KORAK 1 – Evidenca vprašanja naročnika
Vprašanje se zapiše dobesedno, brez interpretacije.
KORAK 2 – Razgradnja vprašanja
Razgradnja na:
- dejstva,
- pravna vprašanja,
- postopkovni položaj,
- možne posege,
- učinke.
KORAK 3 – Identifikacija tveganj javne oblasti
Presoja:
- zakonitosti,
- legitimnosti cilja,
- nujnosti,
- sorazmernosti.
KORAK 4 – Analiza zakonitih alternativ
Vedno vsaj:
- alternativa A (standardna),
- alternativa B (milejši poseg),
- alternativa C (obrambna / varovalna).
KORAK 5 – Second opinion (če je relevantno)
Če gre za:
- visoke zneske,
- izvršbo,
- nadzor,
- precedenčno vprašanje →
priporočena uporaba AI Analitika javne oblasti (TAXIN).
KORAK 6 – Oblikovanje priporočila
Priporočilo mora vsebovati:
- jasno izbiro,
- razloge,
- tveganja,
- posledice.
KORAK 7 – Odločitev naročnika
Dokumentirana odločitev naročnika.
(dokazna in operativna orodja)
C.1 OBVEZNI OBRAZCI (vedno)
MPDN-O1 – Evidenca vprašanja naročnika
- datum
- dobesedno vprašanje
- obseg storitve
MPDN-O2 – Razgradnja vprašanja (5 ravni)
- dejstva
- materialno pravo
- proces
- ustava
- učinek
MPDN-O3 – Presoja posega in tveganj
- zakonitost
- sorazmernost
- ocena tveganja (nizko / srednje / visoko)
MPDN-O4 – Analiza alternativ
- opis alternativ
- primerjava posegov
- utemeljitev izbire
MPDN-O5 – Končno priporočilo
- priporočena pot
- tveganja
- posledice
MPDN-O6 – Odločitev naročnika
- potrditev seznanitve
- odločitev
- datum
C.2 OBRAZCI PO POTREBI
MPDN-P1 – Zahteva za second opinion (AI Analitik javne oblasti)
- razlog
- opis vprašanja
- obseg presoje
MPDN-P2 – Povzetek second opinion (TAXIN)
- ugotovitve
- sistemska tveganja
- opozorila
MPDN-P3 – Evidenca uporabe tehnologije
- uporabljeno orodje
- namen
- vloga človeka
- datum
D. RAZMERJE DO STANDARDA
- Standard MPDN = kaj je obvezno
- Metodologija = kako razmišljati
- Metodika = kako delati
- Obrazci = kako dokazati
Uporaba obrazcev ni formalizem, temveč dokaz skladnosti.
E. LICENČNA UPORABA
Licencirani izvajalec:
- lahko uporablja oznako “Skladno z MPDN-RS:2026”,
- mora uporabljati metodiko in obrazce,
- mora omogočiti revizijsko sled.
(z vključenimi zahtevami PCRT)
Namen obrazca
Dokaz pravilnega zajema vprašanja naročnika brez naknadne reinterpretacije.
(MPDN + PCRT)
A. Osnovni podatki
- Naročnik (ime / naziv):
- Datum prejema vprašanja:
- Način prejema (ustno / pisno / elektronsko):
- Izvajalec storitve:
B. Dobesedni zapis vprašanja naročnika
(obvezno, brez interpretacije)
Opomba (zahteva PCRT):
PCRT zahteva, da je obseg naročnikove zahteve jasno opredeljen, da se prepreči napačno razumevanje ali preseganje mandata (clarity of scope).
Namen obrazca
Preprečevanje zgolj tehnične ali parcialne obravnave vprašanja.
(MPDN jedro)
Razgradnja:
- Dejanska raven
(opis realnega stanja, ne pravnih oznak)
- Materialnopravna raven
(relevantni predpisi, davčne norme)
- Procesna raven
(postopek, roki, dokazna bremena, izvršljivost)
- Ustavnopravna raven
(poseg v lastnino, pravno varnost, sorazmernost)
- Raven dejanskega učinka na naročnika
(likvidnost, poslovanje, družina, socialni položaj)
Opomba (zahteva PCRT):
PCRT zahteva, da svetovalec razume širše posledice nasveta in ne obravnava vprašanja izolirano (due care, professional competence).
Namen obrazca
Strukturirana presoja javno-dajatevnega posega ex ante.
Presoja:
- Zakonitost ukrepa:
- Legitimnost cilja:
- Nujnost ukrepa:
- Sorazmernost glede na učinek:
Ocena tveganja:
- ☐ nizko
- ☐ srednje
- ☐ visoko
Opomba (zahteva PCRT):
PCRT zahteva razkritje pomembnih tveganj, ki bi lahko vplivala na odločitev naročnika.
Namen obrazca
Dokaz, da svetovalec ni predstavil zgolj ene poti.
Identificirane alternative:
|
Alternativa
|
Opis
|
Stopnja posega
|
Prednosti / Slabosti
|
Priporočena alternativa in razlogi:
Opomba (zahteva PCRT):
PCRT zahteva, da svetovalec ne vsiljuje ene rešitve, temveč omogoči informirano izbiro (objectivity, professional judgment).
Namen obrazca
Zagotavljanje informiranega soglasja naročnika.
Razkrita tveganja:
- pravna:
- procesna:
- finančna:
- sistemska (upravna praksa):
Možne posledice:
Opomba (zahteva PCRT):
PCRT izrecno zahteva, da so tveganja jasno in razumljivo razkrita, zlasti kadar obstaja možnost negativnih posledic.
Namen obrazca
Dokaz, da je bila odločitev sprejeta na strani naročnika, ne svetovalca.
Izjava naročnika
Potrjujem, da:
- sem bil seznanjen z alternativami,
- sem razumel tveganja in posledice,
- sprejemam odločitev na lastno odgovornost.
Izbrana možnost: _______________________
Datum: __________
Podpis naročnika: __________
Opomba (zahteva PCRT):
PCRT zahteva jasno razmejitev med svetovanjem in odločitvijo naročnika ter dokumentiran prenos informacij.
POSEBEN OBRAZEC (PO POTREBI)
- Razlog za uporabo:
- Opis vprašanja:
- Datum zahteve:
- Izvajalec second opinion: TAXIN d.o.o.
Opomba (zahteva PCRT):
Uporaba drugega strokovnega mnenja je skladna z načelom due care, kadar je vprašanje kompleksno ali tvegano.
- MPDN obrazci = dokaz skladnosti s standardom
- PCRT opombe = pokritost profesionalnih zahtev
- Uporaba vseh obrazcev pomeni:
- metodološko pravilno delo,
- zmanjšanje odgovornostnih tveganj,
- dokazljivo profesionalno skrbnost.
Tabela spodaj prikazuje obvezne in pogojne obrazce MPDN za tri najpogostejše vrste storitev v praksi:
- Običajno svetovanje (npr. razlaga posameznega davčnega instituta)
– fokus na pravilnem razumevanju vprašanja, osnovni razgradnji problema in razkritju tveganj, kadar obstajajo.
– namenjeno preprečevanju tehnično pravilnih, a kontekstualno napačnih nasvetov.
- Davčno načrtovanje
– zahteva polno, poglobljeno presojo (5 ravni), obvezno analizo posega države, zakonitih alternativ in zavestno odločitev naročnika.
– predstavlja najvišjo stopnjo strokovne skrbnosti, ker gre za zavestno izbiro poti z večjimi pravnimi in ekonomskimi učinki.
- Spor / izvršba
– najzahtevnejša storitev z vidika varstva naročnika, kjer je poseg države že dejanski ali neposredno grozeč.
– poudarek je na rokih, pravnih sredstvih, sorazmernosti posega in preprečevanju nepopravljivih posledic.
|
TABELA: OBRAZCI MPDN PO VRSTI STORITVE
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
Št.
|
Obrazec / Element presoje
|
Običajno svetovanje (npr. analiza posaničnega davčnega inštituta)
|
Davčno načrtovanje
|
Spor / izvršba
|
|
1
|
Evidenca vprašanja naročnika (O1)
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
|
|
Dobsedni zajem vprašanja, brez interpretacije
|
|
|
|
|
|
PCRT zahteva: jasna opredelitev obsega storitve
|
✔
|
✔
|
✔
|
|
2
|
Razgradnja vprašanja (O2)
|
OBVEZNO (osnovna)
|
OBVEZNO (polna – 5 ravni)
|
OBVEZNO (polna + roki)
|
|
|
Dejstva, materialno pravo, proces, učinek
|
✔
|
✔
|
✔
|
|
|
Ustavnopravna raven
|
po potrebi
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
|
|
PCRT zahteva: professional competence & due care
|
✔
|
✔
|
✔
|
|
3
|
Presoja posega države (O3)
|
po potrebi
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
|
|
Zakonitost – legitimnost – nujnost – sorazmernost
|
|
|
|
|
|
PCRT zahteva: objektivnost in razumna pravna podlaga
|
|
✔
|
✔
|
|
4
|
Analiza zakonitih alternativ (O4)
|
po potrebi
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
|
|
Primerjava več zakonitih poti
|
|
|
|
|
|
PCRT zahteva: nevsiljevanje rešitve, objektivnost
|
|
✔
|
✔
|
|
5
|
Razkritje tveganj (O5)
|
OBVEZNO, če obstajajo tveganja
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
|
|
Pravna, procesna, sistemska tveganja
|
|
|
|
|
|
PCRT zahteva: obvezno razkritje pomembnih tveganj
|
✔
|
✔
|
✔
|
|
6
|
Odločitev naročnika / prevzem tveganja (O6)
|
po potrebi
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
|
|
Zavestna izbira po razkritju tveganj
|
|
|
|
|
|
PCRT zahteva: razmejitev odgovornosti
|
|
✔
|
✔
|
|
7
|
Presoja ekonomskih in socialnih učinkov
|
po potrebi
|
PO POTREBI (pogosto)
|
PO POTREBI (skoraj vedno)
|
|
|
Lastnina, delo, dejavnost, družina, likvidnost
|
|
|
|
|
8
|
Second opinion – AI Analitik javne oblasti (TAXIN)
|
po potrebi
|
MOČNO PRIPOROČENO
|
MOČNO PRIPOROČENO
|
|
|
Preverjevalna, sistemska, kontekstualna analiza
|
|
|
|
|
|
Edino priznano drugo mnenje po MPDN (AI Analitik javne oblasti)
|
✔
|
✔
|
✔
|
|
9
|
Dokumentacija in sledljivost
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
OBVEZNO
|
|
|
Dokaz ex ante strokovne presoje
|
|
|
|
|
10
|
Normativna posledica neskladnosti
|
Svetovanje ni skladno z MPDN
|
Načrtovanje ni dopustno po MPDN
|
Kršitev vloge varuha naročnika
|