Tekom finančne preiskave in opravljenega inšpekcijskega nadzora je bilo pri davčnemu zavezancu A d.o.o. ugotovljeno, da je v letih od 2008 do 2012 sklenil 121 posojilnih pogodb s klavzulo »na odpoklic« s fizično osebo A.A.- zaposlenim, ki je v tem obdobju opravljal naloge poslovodje oz. prokurista. Posojila so se v pretežni meri izplačala v gotovini na blagajni, le v nekaj primerih z nakazili na TRR fizične osebe.Skupni znesek izplačil je znašal 5.387.712,93 EUR.

V letu 2013 je davčni zavezanec A d.o.o. sklenil novacijsko in posojilno pogodbo s fizično osebo B.B., s katero je ta potrdila prejem sredstev v znesku 5.387.712,93 EUR od fizične osebe AA, s pooblastilom za nakupe vrednostnih papirjev v Bosni in Hercegovini za davčnega zavezanca A d.o.o.. V novacijski in posojilni pogodbi, ki sta jo podpisali obe fizični osebi, je bilo dogovorjeno, da je fizična oseba A.A. prosta kakršnihkoli obveznosti ali pravic v razmerju do zavezanca za davek A d.o.o., ki bi izhajale iz prejema teh denarnih sredstev. Do zaključka inšpekcijskega nadzora v letu 2016 davčnemu zavezancu A d.o.o. vrednostni papirji niso bili dostavljeni, niti mu niso bila vrnjena izplačana denarna sredstva. Ker denarni tok o predaji gotovine fizični osebi B.B. ni bil dokazan z verodostojno dokumentacijo, je davčni organ izplačana posojila fizični osebi A.A. opredelil kot druge dohodke glede na to, da so bila le-ta z dnem podpisa novacijske in posojilne pogodbe prosta vračila prejetih sredstev od davčnega zavezanca A d.o.o..

Davčnemu zavezancu je bila obračunana akontacija dohodnine in obresti v skupnem znesku 1.371.816,59 EUR. Davčni zavezanec ni vložil pritožbe zoper odločbo.