Primer KANADA: Povzeto po gradivu Taxpayer Rights in Canada, Allison Cristians

 

V Kanadi se s pravicami davkoplačevalcev ukvarja CANADIAN TAX FUNDATION, inštitut s 70-letno tradicijo. Letno izdajajo zbornik CANADIAN TAX JOURNAL.

Navedeni inštitut nam je lahko v veliko pomoč.

 

Na čemu sloni sodobna davčna država (KANADA) ?

 

1.      ZAUPANJE in PROSTOVOLJNOST – velika večina plačnikov prostovoljno plača ustrezne davke

Plačniki prostovoljno plačajo 91% vse dohodnine in 94% ljudi pravočasno plača. Plačniki pa pričakujejo, da bo davčna administracija VAROVALA podatke! Celotni sistem SLONI na prostovoljni davčni privolitvi!

Plačnik davkov prostovoljno pošilja podatke na DA – tudi tiste, ki ga lahko obremenijo v KAZENSKIH ZADEVAH. V postopkih davčnega nadzora, je potrebno te pravice (do »neikriminiranje« samega sebe) UVELJAVLJATI !

 

2.      UPRAVIČENO PRIČAKOVANJE PRI VAROVANJU ZASEBNOSTI – plačnik davka od države upravičen pričakuje izpolnjevanje njegovih pravic

Kaj se varuje? Politično prepričanje, družinske razmere, zdravstveno stanje…vse pravice, ki so sicer varovane tudi v Ustavi RS..….je VAROVANO

Doktrina KANADE rešuje tudi dilemo oz. mejo med UP do zasebnosti in Pristojnostjo administracije ko začne postopke nadzora, preiskave oz. kazenske postopke

Vrhovno sodišče KANADE je povedalo, da je potrebno JASNO razmejiti, kdaj gre za „običajne“ postopke in kdaj za t.i. „kazenske postopke“:

„… Ko država išče informacije, z namenom „preverjanja“ sicer zakonitih poslovnih dejavnosti, in ko ne gre za preiskave kaznivega dejanja ... ali ko gre za primere, ki segajo v samo jedro naše pravne tradicije, je splošno sprejeto, da ima državljan zelo veliko pričakovanje zasebnosti v zvezi s takšnimi preiskavami.

Postopki suma o osebah, ki so predmet kazenske preiskave, resno in morda trajno znižajo svoj položaj v skupnosti.

Samo tovrstni kazenski postopki, v katerih bi država dokazala resne razloge za sum krivde, bi znižalo upravičena pričakovanja državljana.

To pričakovanje krepi načelo: osrednje stališče oz. domneve nedolžnosti v našem kazenskem zakonu.

Stigma, ki je značilna za kazensko preiskavo, zahteva, da tiste, ki niso krivi kršitve, je treba zaščititi pred pretirano ali nepremišljeno uporabo „iskalnih moči“ in zasegov pri odgovornih za izvrševanje kazenskega zakona.

NAČELO ZAUPANJA oz VAROVANJA ZASEBNOSTI, ki temelji na izkazovanju razumnih in verjetnih razlogov za verjeti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje…. in dokazi, ki so pomembni za njegovo preiskavo ….morajo biti IZVEDENI (ker so tako dizajnirani) na način, da zagotavljajo to zaščito. "

Pravica do ne-inkriminiranja samega sebe, „se načeloma“ nanaša na podatke in dokumente, ki niso povezani s t.i. tekočimi obveznostmi poročanja, kot jih določa ZAKON

 

3.      INTEGIRTETA DRŽAVE oz. DAVČNEGA SISTEMA – država pa mora vse svoje postopke izvajati, skladno z načelom »maksimalno uspešnega servisa za državljane«, še posebej na področju transparentnega trošenja javnega denarja.

 

Ključno, kar določa integriteto države: Neupoštevanje davčne zakonodaje lahko privede do t.i. KAZENSKIH POSTOPKOV, kar pa je tudi ključna pristojnost DRŽAVE.

Splošno je sprejeto, da je potrebno uravnotežiti načelo INTEGRITETE DRŽAVE z uspešno uveljavitvijo kazensko-davčne zakonodaje.

Država pa mora, zaradi ključnega NAČELA ZAUPNOSTI, izmenjevati zgolj podatke v zvezi z obdavčenjem, ki zagotavljajo „the highest standards of confidentiality and data safeguards“ in da mora država pri izmenjavah upoštevati „adequate protection of the rights of the taxpayers“.

 

Kje leži izvor pravic davkoplačevalcev v KANADI (tudi v Sloveniji) ?

Gre za temeljne človekove pravice, kot so pravice do ŽIVLJENJA, SVOBODE in VARNOSTI. Gre za pravice, ki jo »ima« slehernik. Gre za pravico do PRAVNE GOTOVOSTI nasproti nesorazmernim upravnim postopkom oz. zasegi lastnine.

Gre za temeljno pravico DO ZASEBNOSTI, ki jo ne sme, nesorazmerno, kršiti noben organ oz. je pravica varovana tudi v Ustavi R Slovenije.

Pravica do LASTNINE je varovana v Ustavi R Slovenije. Lastnina v svojem bistvu zajema tudi davek, saj je davek sestavni del lastnine.

V Kanadi dobi PLAČNIK davkov povračilo v denarju (na podlagi določil zakona), če pooblaščeni uradnik davčne administracije namerno ali nenamerno povzroči nesprejemljivo ravnanje zoper davkoplačevalca, kot primeroma (Canadian Tax Journal, str. 583) „abusive audit“ in sice v naslednjih primerih:

 

1.Določeni inšpektorji delujejo pod vtisom moči in v smislu nedotakljivosti (v nasprotju s pravili KODEKSA PRAVIC DAVKOPLAČEVALCEV)

2.Če inšpektor predlaga plačilo „pomembnega“ zneska davka, ki ni upravičen oz. določen v zakonu,

3.Če inšpektor „grozi“ s širitvijo pregleda obdobja ali poglobitve pregleda,

4.Če inšpektor nesorazmerno poizveduje pri banki, zaposlenih itd. ter s tem ogroža podjetje.