Vaše vprašanje:

Imate upokojenca lastnika in prokurista firme. S spremembo zakonodaje v letu 2014 so se spremenili pogoji za izplačilo prokuristu. Zanima vas na kakšen način lahko izplačate upokojencu prokuristu za njegovo delo, da bo zakonito in ne bo izgubil pokojnine.  Poleg tega mu bi radi izplačevali tudi potne stroške,  stroške prehrane in stroške službenih poti.

Naš odgovor:

1. Zakonska podlaga ZUTD-A v povezavi z ZPIZ

Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je bila sprejeta marca 2013 in velja od 1.7.2013, je spremenila nekatere načine izplačil upokojencem – prokuristom oz. lastnikom v letu 2014.

Na spremembe vpliva 116. člen ZPIZ-2 kjer je določeno, da uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca (delavci iz 14. člena, samozaposleni iz 15. člena, kmetje iz 17. člena in družbeniki iz 16. člen) in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.

Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.  

V 406. členu ZPIZ-2 se uživalcu starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar delavcem najmanj štiri ure dnevno ali 20 ur tedensko in zavarovancem samozaposlenim, družbenikom in kmetom najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

– 50 %, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;

– 37,5 %, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;

– 25 %, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in

– 12,5 %, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

V 116. členu ZPIZ-2, ki vpliva na prekinitev izplačevanja pokojnine, so izvzete osebe iz 18. člena ZPIZ-2:

1. Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

2. Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

3. Ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega zakona , če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena , 19. ali 25. člena tega zakona .

2. Zakonska podlaga ZDoh-2

Na podlagi 35. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za zaposlitev med drugim šteje tudi opravljanje dela prokuristov.

36. člen ZDoh-2 opredeljuje dohodek iz zaposlitve vsako izplačilo, ki je povezano z zaposlitvijo.

Dohodek iz zaposlitve je:

- dohodek iz delovnega razmerja kot tudi

- dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi.

V skladu s 37. členom ZDoh-2 je dohodek iz delovnega razmerja med drugim tudi dohodek za VODENJE družbe in pokojnina.

Za podrobnejše razumevanje spremembe smo za pojasnilo zaprosili DURS in ZPIZ. Do danes smo prejeli le odgovor DURS št. 092-1081/2014-2-121-16 z dne 12. 2. 2014 (v nadaljevanju odgovor DURS), ki pojasnjuje:

»Možna izplačila upokojencu:

Dohodki prokuristov, ki so pooblaščeni za ZASTOPANJE družbe, se štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. V davčno osnovo se vštevajo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela. Plačnik davka ob izplačilu dostavi davčnemu organu REK-2 z navedbo vrste dohodka 1503.

Dohodki prokurista, ki družbo VODI, se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Povračila stroškov v zvezi z delom, pod pogoji in do višine, ki jo določi vlada, ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka. Plačnik davka ob izplačilu dohodka dostavi davčnemu organu REK-1 z navedbo dohodka 1108.

Začasno in občasno delo upokojencev se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega in občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem (upokojencem). Pogoje in omejitve določa ZUTD-A. davčna osnova je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Plačnik davka mora na dan izplačila davčnemu organu dostaviti REK-2 z vrsto dohodka 1516.«

Glede na navedeno, se upokojencu prokuristu, ki zastopa družbo in se mu izplačuje  dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ni potrebno obvezno zavarovati, zato se mu tudi ne prekine izplačevanje pokojnine.

Upokojencu, ki opravlja občasna dela za naročnika, pa se izplačuje dohodek na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojenca.

V nadaljevanju primerjava možnih izplačil upokojencem brez prekinitve izplačila pokojnine z izračuni:

a)    Zastopanje družbe

Skladno s 1. odstavkom 38. člena ZDoh-2 se dohodki prokurista, ki nima poslovodstvenega položaja, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam davčno obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (odgovor DURS).

Davčna osnova je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je skladno s 4. odstavkom 41. člena ZDoh-2, zmanjšana za 10 % normiranih stroškov.

Dejanske stroške prevoza in nočitve se na letni ravni zavezancu priznajo kot dodatno zmanjšanje davčne osnove od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja in jih rezident uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. K ugovoru mora predložiti potrjene dokumente izplačevalca, ki dokazujejo dejanske stroške, ki so nastali. 

S spremembami ZPIZ-2 in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) mora izplačevalec od tovrstnih izplačil plačati še prispevek PIZ, prejemnik dohodka pa prispevek ZZ ter za poškodbe pri delu. 

Pri tovrstnih izplačilih ni omejitev izplačila dohodka na letni oz. mesečni ravni (telefonsko pojasnilo ga. Mirtič iz ZPIZ)

b)    Začasno in občasno delo upokojencev

Na podlagu ZUTD-A se lahko pogodba o začasnem in občasnem delu sklene z upokojencem, vendar ne z osebo, ki je pridobila pravico do dela starostne ali predčasne upokojitve, to je upokojenec, ki je delno upokojen.

Omejitve:

- največ 60 ur v koledarskem mesecu pri delodajalcu, ki nima zaposlenih oz.

- največ 100 ur za delodajalca, ki ima od 1 do vključno 10 zaposlenih, oz.

- največ 150 ur za delodajalca, ki ima od 11 do vključno 30 zaposlenih…

- delodajalec je za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur

- neizkoriščenih ur se ne more prenesti v naslednji mesec

- urna postavka ne nižja od 4,20 EUR bruto

- dohodek v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 EUR bruto

Upokojenec lahko dela pri več delodajalcih hkrati, vendar njihovo skupno izplačilo ne sme presegati omejitev glede ur kot tudi višine dohodka, kot je navedeno zgoraj.

Delodajalec je dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

Obvezni podatki v pogodbi začasnega ali občasnega dela, so:

  - naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,

-   ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,

-   vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,

-   obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,

-   podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,

-   datum sklenitve pogodbe,

-   urna postavka za opravljeno delo in

-   predviden skupen znesek dohodka. 

Primerjava stroškov pri izplačilu omenjenih pogodb:

Sklep

Če želi upokojenec – prokurist "obdržati" pravice iz pokojnine, mu mora družba izplačati dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ki izhaja iz že dodeljene prokure ali pa z njim skleniti pogodbo o začasnem in občasnem delu. 

Iz odgovora sledi, da je izplačilo za zastopanje prokure nižje obdavčeno, hkrati pa velja, da ni omejitev pri višini izplačil v povezavi s pravicami iz naslova pokojniskega zavarovanja.

V pogodbi za izplačilo prokure določite znesek, ki pokriva vse stroške, ki jih prokurist ima na mesečni ravni (vključno s potnimi stroški, saj so povračila stroškov vključena v davčno osnovo). Prokurist bo po prejemu informativnega izračuna dohodnine vložil ugovor, kjer bo predložil listine, ki dokazujejo morebitne stroške (kilometrine, nočnine) s potnimi nalogi in računi za nočitev. S tem bodo dejansko izvzeti iz obdavčenja potni stroški.

Odgovor pripravila: Nilkoleta Šuštarič, Modro jutro d.o.o. 

Pripravila: Nikoleta Šuštarič

Novo mesto, 26. 2. 2014

Viri:

Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Odgovor DURS št. 092-1081/2014-2-121-16 z dne 12. 2. 2014

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

ZPIZ-2