Vaše vprašanje:
Prejeli smo račun dobavitelja - podjetja, ki za nas razvija programsko opremo, v katerem je zaračunana IZGUBA dobavitelja v višini 100 enot, ki naj bi nastala zaradi prekinitve poslovnega sodelovanja.
V osnovni pogodbi, kjer je urejeno sodelovanje med družbo A (zavezancem iz Slovenije) in družbo B (zavezancem iz druge države EU) je določeno, da družba B ne sme še najmanj dve leti po prekinitvi poslovnega sodelovanja tržiti produkta, ki ga je razvijala za družbo A. Družba B tako v računu zaračunava oportinutetno izgubo zaradi pogodbene prepovedi delovanja v dejavnosti, kar je določeno v osnovni pogodbi med strankama.
Ali navedeni račun, ki ga družba A ne prizna, saj meni, da je neupravičen, lahko predstavlja temelj za evidentiranje poslovnega dogodka, saj ni jasno kako bo sodišče odločilo o sporu.
Naš odgovor:
Skladno z določili 3. odstavka 12. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb velja, da če ta zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.
Skladno z določili SRS 17.1. so odhodki zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev (na primer zalog blaga zaradi prodaje) ali povečanj dolgov (na primer zaradi zaračunanih obresti); prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.
Na podlagi povedanega menimo, da mora družba pred evidentiranjem prejetega računa opraviti pravno analizo spora, kot izhaja iz vprašanja. Šele na tej podlagi lahko podjetje izvede ustrezna evidentiranja v poslovne knjige. Predpostavljajmo, da bo podjetje na podlagi pravne analize ugotovilo, da obstaja možnost izgube spora, in da bi na tej podlagi lahko podjetje moralo plačati odškodnino družbi B v višini 50 enot. Naša predpostavka temelji na oceni, da zahtevek ne temelji na pravilnih izračunih, saj je družba B predvidevala bodoče koristi, ki niso realne. Ocena pravne analize je pokazala, da bi lahko znašala odškodnina zgolj v višini 50 enot.
Skladno z določili SRS 10.1. se rezervacije oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče kot dolgove v širšem pomenu, ker se razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov.
Skladno z določili SRS 10.6. se rezervacije v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo, če:
a) obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna);
b) je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, in
c) je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti.
Skladno z določilom 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov zavezanca, se oblikovanje rezervacij, v skladu z 12. členom tega zakona, prizna kot odhodek v znesku, ki ustreza 50 % oblikovanih rezervacij, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
Za rezervacije po tem členu se štejejo rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne obveznosti se ne štejejo za rezervacije.
Odprava in poraba rezervacij iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki niso bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upošteva na način, da:
- se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem
oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek in
- se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo
priznano kot odhodek.
Kot oblikovanje oziroma odprava rezervacij po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena se obravnava tudi njihov popravek na sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov na koncu obračunskega obdobja.
SKLEP:
Na podlagi postavljenega vprašanja in predpostavk ter navedene pravne podlage, menimo, da mora družba A oblikovati dolgoročne rezervacije iz naslova kočljivih pogodb v višini, kot izhaja iz ocene pravne situacije.
Poslovodstvo družbe mora namreč redno preverjati, če je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.