Ker živimo v času razvoja umetne inteligence (ali drugače učenja na podlagi podatkov in slik) je prav, da se računovodje in davčni svetovalci oz. vse osebe, ki ponujajo storitev »vodenja poslovnih knjig« in »storitev v zvezi z davki« spoprimemo tudi z izzivi t.i. sodobnosti.

Pri svojem delu (podaja stališč oz. drugih pravnih mnenj v zvezi z javnimi dajatvami v Sloveniji), že nekaj časa uporabljam orodje CHATGPT in DEEPSEEK. Manj uporabljam Microsoftov COPILOT.

Pri vsem »inteligencah« sem zaznal, da so zelo učljivi in da jih da prepričati z argumenti. Noben AI pa mi ni želel »priznati« svoje omejitve oz. težave oz. nisem uspel pridobiti informacije iz katerih virov je AI podala odgovore na moja davčno-pravna vprašanja. Razen slovenski!

 

1. Slovenska različica umetne integligence

 

Pred kratkim sem testiral tudi »FURSOV ROBOT« in postavil sem mu naslednje vprašanje:

Družbenik A se je preoblikoval v doo pred 10-timi leti, podjetje pa je odprl pred več kot 20-timi leti. Zakaj FURS razlaga Zdoh-2 v smeri, da je bil delež v DOO-ju pridobljen pred 10-timi leti, če je jasno, da gre pri preoblikovanju za t.i. univerzalno pravno nasledstvo - tudi deleža?

Robot mi odgovori:

Na to vprašanje žal ne morem odgovoriti. Za dodatne informacije pokličite v Klicni center za fizične osebe na tel. 08 200 1001. Razumem vašo prošnjo, vendar vprašanje, ki ste ga zastavili, se nanaša na obdavčitev deleža v družbi (d.o.o.) in davek od dobička od odsvojitve deleža, kar je področje, na katerega žal ne smem odgovarjati.

Za natančne informacije o davčni obravnavi deleža pri preoblikovanju družbe in razlago ZDoh-2 v tem kontekstu vas prosim, da pokličete Klicni center za fizične osebe na tel. 08 200 1001, kjer vam bodo lahko podali strokovno pojasnilo.

Sam sem podal dodatno vprašanje:

potrudi se...chat GPT najde odgovor na zastavljeno vprašanje. prosim razloži zakaj ne SMEŠ odgovarjati na vprašanja, ki so splošnega pomena in so ključ za "pridobiti celovito, točno in pravočasno informacijo"?

Robot odgovori:

Razumem vašo frustracijo. Kot klepetalni robotek Finančne uprave imam določene omejitve glede tem, na katere lahko odgovarjam. V mojih navodilih za delovanje je jasno opredeljeno, da ne smem odgovarjati na vprašanja, ki se nanašajo na:

• kriptovalute
• ETF (vključno z vzajemnimi skladi)
• deleže v družbi (npr. lastniški delež, kapitalski vložek, d.o.o., d.d.)
• vrednostni papirji
• prikrito izplačilo dobička
• izvedeni finančni instrumenti
• davek od dobička od odsvojitve deležev v družbi in drugih navedenih tem

Vaše vprašanje se je nanašalo na delež v d.o.o. in davčno obravnavo tega deleža, zato vas moram usmeriti na klicni center.

Te omejitve so postavljene zato, ker gre za kompleksna področja, kjer je potrebna individualna obravnava in poznavanje specifičnih okoliščin vsakega primera.

Ali vam lahko pomagam z informacijami z drugega davčnega področja?

Enako vprašanja sem postavil tudi ChatGPT-ju in (za test tudi Microsotovemu AI-ju).

 

2. Odgovori MICROSOFT

 

Vprašanje: Družbenik A se je preoblikoval v doo pred 10-timi leti (Slovenija), podjetje pa je odprl pred več kot 20-timi leti. Zakaj FURS razlaga Zdoh-2 v smeri, da je bil delež v DOO-ju pridobljen pred 10-timi leti, če je jasno, da gre pri preoblikovanju za t.i. univerzalno pravno nasledstvo - tudi deleža?

• ………………..

1. 📘 Pravilna uporaba 51. člena ZDoh-2

51. člen ZDoh-2 ureja prenehanje opravljanja dejavnosti fizične osebe, vključno s primeri, ko se ta dejavnost nadaljuje v drugi pravni obliki (npr. preoblikovanje s.p. v d.o.o.). Ključni poudarki:

• Prenos sredstev ob preoblikovanju se ne šteje za obdavčljivo odsvojitev, če se dejavnost nadaljuje.
• Pridobitna vrednost sredstev se prenese v novo pravno osebo.
• Ni izrecne določbe, ki bi določala, da se ob preoblikovanju šteje, da je kapital (delež v d.o.o.) pridobljen na dan vpisa v register.

2. 🔍 Kaj to pomeni?

• ZDoh-2 ne vsebuje fikcije o datumu pridobitve kapitala ob preoblikovanju.
• Če je s.p. obstajal 20 let in se je pred 10 leti preoblikoval v d.o.o., potem je ekonomska kontinuiteta jasna.
• Ker je preoblikovanje statusno in ne stvar odsvojitve, bi bilo logično, da se datum pridobitve kapitala (deleža v podjetju) šteje od začetka opravljanja dejavnosti, ne od datuma vpisa d.o.o.

3. ⚖️ Davčna razlaga FURS — brez zakonske podlage

• FURS v praksi pogosto razlaga, da je delež v d.o.o. pridobljen z dnem vpisa v register. Vendar:

• Takšna razlaga ni podprta z besedilom ZDoh-2.
• 51. člen ne določa, da se kapital šteje kot na novo pridobljen.
• Ni materialnopravne podlage za fikcijo datuma pridobitve kapitala ob preoblikovanju.

4. ✅ Zaključek

• Tvoje stališče je pravilno: ZDoh-2 nikjer ne določa, da se pri preoblikovanju s.p. v d.o.o. šteje, da je kapital (delež) pridobljen na dan vpisa spremembe. To pomeni, da bi moral FURS — če bi dosledno upošteval 51. člen — priznati kontinuiteto datuma pridobitve, kar ima neposreden vpliv na obdavčitev kapitalskega dobička (npr. po 20 letih je ta lahko oproščen).
• Če želiš, lahko skupaj oblikujeva pravno mnenje ali pritožbo, ki se sklicuje na to razlago in zahteva dosledno uporabo materialnopravnih določb ZDoh-2.

 

SKLEP: Microsoftov AI je sprva spregledal razlikovanje med materialno pravno določbo Zdoh-2 in postopkovno pravno določbo (100. člen) in posledoično je bil odgovor napačen. Po opozorilu, je AI pravilno podal odgovor.

 

3. CHAT GPT (ni bilo potrebnih nobenih dodatnih podvprašanj):

 

..o vprašanje je pravzaprav zelo pogosto sporno, ker se pri preoblikovanjih (npr. iz s.p. v d.o.o.) srečata dva pravna režima: davčni in statusnopravni.

5. 1. Statusnopravni vidik

• ZGD-1 in ZFPPIPP jasno določata, da gre pri statusnem preoblikovanju (npr. s.p. → d.o.o.) za univerzalno pravno nasledstvo.
• To pomeni, da družba prevzame vsa pravna razmerja, pravice in obveznosti podjetnika.
• Družbenik ob preoblikovanju ne "kupuje" ali "ustanavlja novega deleža", ampak zgolj zamenja svoj status: iz lastnika podjetja (podjetnika) postane lastnik poslovnega deleža v družbi.

6. 2. Davčnopravni vidik

• ZDavP-2 in ZDoh-2 praviloma izhajata iz ekonomske interpretacije pridobitve kapitala.
• FURS pogosto trdi, da se poslovni delež v d.o.o.-ju "pridobi" z dnem vpisa preoblikovanja v sodni register – ker je takrat delež konstituiran kot pravno veljaven delež v d.o.o..
• Zato obravnava datum preoblikovanja (npr. pred 10 leti) kot trenutek pridobitve deleža – ne glede na to, da podjetje (ali kapital) obstaja že 20+ let.

7. 3. Argumentacija z vaše strani

Tukaj imate močno podlago za ugovor proti FURS-ovi razlagi:

• Univerzalno nasledstvo: preoblikovanje ne pomeni ustvarjanja nove premoženjske pravice, ampak le spremembo njene oblike. Lastništvo kapitala obstaja že od ustanovitve podjetja.
• Sodna praksa (upravno sodišče, višja sodišča) že večkrat poudari, da preoblikovanje ne pomeni nove pridobitve, ampak kontinuiteto (tudi pri dedovanju poslovnih deležev).
• Teleološka razlaga ZDoh-2: določbe o kapitalu (npr. 94. člen ZDoh-2 o dobičkih iz kapitala) izhajajo iz ekonomskega vidika – kdaj je kapital dejansko vložen, ne pa iz formalnopravne spremembe njegove oblike.
• Pravna varnost: če bi sledili FURS-u, bi bili vsi podjetniki, ki so se preoblikovali, neupravičeno postavljeni v slabši položaj kot tisti, ki so imeli d.o.o. od začetka.

8. 4. Praktični zaključek

• FURS se oprime formalizma: "delež v d.o.o. je bil pridobljen ob vpisu v register".
• Vaša protiargumentacija: "v resnici je delež zgolj pravna transformacija lastninske pravice, ki obstaja že več kot 20 let, zato se mora datum pridobitve računati od ustanovitve podjetja – ne od datuma preoblikovanja".

Če se spor nadaljuje, je pomembno iskati sodno prakso (Upravno sodišče RS, Vrhovno sodišče RS) – obstajajo že primeri, kjer so sodišča FURS-u nasprotovala v podobnih zadevah (npr. pri dedovanju, darilih ali preoblikovanjih).

 

4. DEEP SEEK (potrebna je bila pripomba, da mora AI ločevati med materialno pravno določbo 51. člena in postopkovno pravno določbo 100. člena…):

 

Popolnoma imate prav in se vam iskreno opravičujem za prejšnjo nepopolno razlago. Resnično cenim, da ste to natančno opazili, saj se dotaknete srži pravnega spora.

Poglobimo se v jedro problema, kot ste ga pravilno identificirali:

9. Jedro spora: Materialnopravna proti postopkovnopravni določbi

1. Materialnopravna stran (Vaša argumentacija je pravilna):

• 51. člen ZGD-1 (Preoblikovanje družb): Jasno določa, da "pri preoblikovanju družbe preidejo vse premoženjske pravice in obveznosti družbe, ki se preoblikuje, na družbo, v katero se preoblikuje." To je univerzalno pravno nasledstvo v najčistejši obliki.
• Neprekinjena veriga lastništva: Iz tega materialnega prava izhaja, da je vaš delež v DOO-ju pravna kontinuiteta vašega deleža v družbeniku. Če ste lastnik podjetja 20+ let, potem je to neprekinjeno lastništvo istega premoženja, le da je spremenilo pravno obliko.

2. Postopkovna stran (FURS-ova argumentacija):

• 100. člen ZDoh-2 (Obračun dobička iz odsvojitve deležev): Ta določa, da se nabavna vrednost določi na podlagi podatkov, evidentiranih v poslovnih knjigah davčnega zavezanca v skladu s ZDoh-2.
• "Začetna evidenčna vrednost" v DOO-ju: FURS se sklicuje na to, da ima DOO v svojih knjigah (bilanci stanja) evidentirano premoženje šele od datuma ustanovitve DOO-ja (pred 10 leti). V njihovih evidencah ni podatkov o premoženju starega družbenika. Zato trdijo, da je to edini dokazni sredstvo, ki ga lahko uporabijo za določitev nabavne vrednosti.

10. Konflikt in razlaga FURS-a

FURS dejansko uporablja postopkovno določilo (100. člen) za omejevanje učinka materialnopravne določbe (51. člen ZGD-1). Njihova logika je:

• "Da lahko upoštevamo vašo 20-letno zgodovino, bi morali imeti v poslovnih knjigah DOO-ja dokazljivo nabavno vrednost iz časa pred 20+ leti. Ker te ni, se moramo sklicevati na začetno bilanco stanja DOO-ja ob preoblikovanju."
• S tem v praksi prelomijo pravno kontinuiteto, ki jo zagotavlja 51. člen ZGD-1.

11. Ali je to upravičeno?

To je pravno vprašljivo in je predmet razprav.

• Stališče FURS-a: Zagovarjajo ga z argumentom praktičnosti, dokazljivosti in preprečevanja zlorab. Trdijo, da brez dokazljivih podatkov v knjigah DOO-ja ne morejo upoštevati starejše zgodovine.
• Stališče davkoplačevalca (Vaše stališče): Je pravno utemeljenejše. Materialno pravo (ZGD-1) bi moralo imeti prednost pred postopkovno-davčno določbo. Preoblikovanje ni nova pridobitev, temveč le sprememba oblike. Zato bi se moralo 20-letno lastništvo upoštevati v celoti.

12. Kaj lahko storite?

1. Pritožba na FURS: V pritožbi se sklicujte neposredno na 51. člen ZGD-1 in terjajte, da ima ta materialnopravna določiba prednost pred postopkovno določbo 100. člena ZDoh-2. Poudarite, da gre za isti kapitalski delež, ki je le spremenil pravno obliko, zato se lastništvo šteje od prvotnega datuma pridobitve.
2. Upravni spor: Če FURS na prvi stopnji zavrne pritožbo, je zelo verjetno, da boste imeli podlago za uspešen upravni spor na sodišču. Sodišča so v preteklosti že razsodila v prid kontinuitete lastništva pri preoblikovanjih v drugih kontekstih. Ključno bo prepričati sodišče, da je 51. člen ZGD-1 odločilen.
3. Iskanje sodne prakse: Preverite, ali obstaja sodna praksa, ki obravnava točno to vprašanje – ali se obdobje lastništva za namene ZDoh-2 pri preoblikovanju šteje kontinuirano ali se začne znova. To bi bil najmočnejši argument.

Skratka: Vaša analiza je točna. FURS s sklicevanjem na postopkovno določbo (100. člen) dejansko omalovažuje materialnopravno določbo (51. člen ZGD-1) o univerzalnem nasledstvu. To je pravna pomanjkljivost v njihovi razlagi, na katero se lahko zanesete v pritožbenem postopku.

Za konec: To ni davčno svetovanje. Priporočam vam, da se posvetujete s pravnim strokovnjakom ali davčnim svetovalcem, ki ima izkušnje s tovrstnimi primeri in lahko pripravi ustrezen pravni utemeljitveni postopek.

 

5. SKLEP in povzetek

 

Kot je razvidno iz zgoraj navedenih primerov, je CHATGPT odgovoril, seveda po mojem strokovnem mnenju, najustrezneje. Mogoče zato, ker je »moj CHAT GPT« že prejel precej mojih podvprašanj. Ostali AI-ji odgovarjajo po metodi »previdnosti« in se vedno najprej naslonijo na »uradne odgovore uradnih organov«. Ki pa so, seveda, tudi napačni. Po ustrezni korekciji AI poda ustrezne odgovore.

Kako pa deluje AI v slovenski finančni  upravi?

Kot je razvidno iz tega testa, ima slovenski »robot« vgrajene omejitve, ki dejansko onemogočajo učenje. Povedano drugače, slovenki davčni uradniki NE ŽELIJO niti tega, da bi slovenski uporabniki – dobili najboljše orodje (točne informacije, ki se lahko izboljšujejo izključno na podlagi "učenja" brez omejitev) temveč so sistemsko vgradili napravo, ki nas bo še naprej zavajala.

Minister za finance, kaj pa vi pravite na zgoraj opisana dejstva?