Vprašanje:  Ali lahko izplačam posojila povezani družbi oz. povezani osebi po 8.8.2016 oz. kaj moram storiti, če med povezanimi osebami odobravamo posojila?

Naš odgovor:

Skladno z določili 105. in 107. člena ZGD1I v povezavi z določili 495. člena ZGD1 in 38.a. členom ZGD-1 morajo vse gospodarske družbe zagotoviti ohranitev osnovnega kapitala družbe. Poenostavljeno povedano to pomeni, da se morajo posojila povezanim osebam, kot je to določeno v 38.a. členu ZGD-1, ustrezno obravnavati in sicer na način, da družba zagotovi ohranjanje osnovnega kapitala. Kazen za neuskladitev posojil med povezanimi osebami je določena v 685. členu ZGD-1.

 

PRIMER 1:

Družba A ustanovi družbo B z osnovnim vložkom 7500 EUR, dne 7.8.2015. Družba B odobri posojilo družbi A dne 10.8.2015 z rokom vračila 10.8.2017, hkrati pa ni ustvarila dobička v letu 2015.

Glede na določila ZGD-1 po katerem se v premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala ne šteje posojilo družbi A, mora družba B zahtevati vračilo celotnega posojila pred 8.8.2016, sicer je družba B storila prekršek po določilih 685. člena ZGD-1. Družba B mora zagotoviti, da v aktivi več nima posojila do povezane osebe.

 

PRIMER 2:

 

Družba A ustanovi družbo B z osnovnim vložkom 7500 EUR, dne 7.8.2015. Družba B odobri posojilo družbi A dne 10.8.2015 z rokom vračila 10.8.2017, hkrati pa ustvari dobiček v letu 2015 v višini 18.000 EUR.

Glede na določila ZGD-1 po katerem se v premoženje, ki je potrebno za »ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv« ne šteje posojilo družbi A, velja, da ima družba B premoženja po 495. členu ZGD-1 v višini (18.000+900 EUR rezerv)-7500 EUR= 9600 EUR. Posledično to pomeni, da družba A ni dolžna vrniti posojila družbi B že 8.8.2016, temveč lahko vrne posojilo dne 10.8.2017.

Pojem premoženja je po našem mnenju potrebno razlagati na način, da je potrebno upoštevati AKTIVO v bilanci stanja na datum sestave bilance. To pomeni, da mora poslovodstvo ugotavljati t.i. "ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv" najmanj enkrat letno in sicer na datum sestave bilance, kot je določeno v ZGD-1. V kolikor bi imelo primeroma podjetje probleme z likvidnostjo (med letom), bi moralo po našem mnenju poslovodstvo ugotoviti "potrebno premoženje za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv " že prej, skladno z načeli Zakona o finančnem poslovanju podjetij. 

 

Pravna podlaga: ZGD-1 do ZDG-1I:

Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06 z dne 19. 4. 2006), - Popravek Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 60/06 z dne 9. 6. 2006), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU-B (Uradni list RS, št. 26/07 z dne 23. 3. 2007), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru – ZSReg-B (Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007), - Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Uradni list RS, št. 67/07 z dne 27. 7. 2007), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1A (Uradni list RS, št. 10/08 z dne 30. 1. 2008), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1B (Uradni list RS, št. 68/08 z dne 8. 7. 2008), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1C (Uradni list RS, št. 42/09 z dne 5. 6. 2009), - Zakon o gospodarskih družbah – uradno prečiščeno besedilo – ZGD-1-UPB3 (Uradni list RS, št. 65/09 z dne 14. 8. 2009), - Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1D (Uradni list RS, št. 33/11 z dne 3. 5. 2011), - Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1E (Uradni list RS, št. 91/11 z dne 14. 11. 2011), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1F (Uradni list RS, št. 32/12 z dne 4. 5. 2012), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1G (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012), - Odločbo o razveljavitvi prvega do četrtega odstavka 10.a člena in četrtega odstavka 10.b člena ter o delni razveljavitvi sedmega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah, in o ugotovitvi, da peti in šesti odstavek 10.a člena, del sedmega odstavka 10.a člena ter prvi do tretji odstavek 10.b člena in dvanajsta alineja 50. člena Zakona o gospodarskih družbah v delu, ki se nanaša na prvi in drugi odstavek 10.b člena Zakona o gospodarskih družbah, niso v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 44/13 z dne 24. 5. 2013), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1H (Uradni list RS, št. 82/13 z dne 8. 10. 2013), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1I (Uradni list RS, št. 55/15 z dne 24. 7. 2015).

 

495. člen (ohranjanje osnovnega kapitala)

(1) Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona, se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, kot je opredeljen v sedmem odstavku 38.a člena tega zakona, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen.

(2) Družbenikom se lahko vrnejo vplačana naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi. Vračilo se ne sme opraviti prej kot tri mesece od dne, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način. Če gre za naknadna vplačila pred popolnim vplačilom osnovnega vložka iz drugega odstavka 492. člena tega zakona, je vračilo naknadnih vplačil pred popolnim vplačilom osnovnega vložka nično. Za vrnjena naknadna vplačila se šteje, da niso bila vplačana.

 

 

38.a člen (odprava nasprotja interesov)

 

(1) Član organa vodenja ali nadzora, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ter poslovodja, član nadzornega sveta in prokurist družbe z omejeno odgovornostjo se morajo izogibati kakršnemukoli nasprotju njegovih interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo vodi ali nadzira.

 

(2) V primeru, da nastopi nasprotje interesov, mora oseba iz prejšnjega odstavka o tem najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti organ, katerega član je, in organ nadzora. Če družba nima nadzornega sveta, mora o tem obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini.

 

(3) Nasprotje interesov osebe iz prvega odstavka tega člena obstaja, kadar je nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov povezanih z drugo fizično ali pravno osebo.

 

(4) Poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo lahko sklene pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega najmanj desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov družinski član udeležen na dobičku druge družbe na katerikoli pravni podlagi, le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe. Oseba iz prejšnjega stavka lahko sklene pravni posel z drugo pravno osebo, v kateri ima sama ali njen družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic ali je udeležena na njenem dobičku na katerikoli pravni podlagi, le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe. Če družba nima nadzornega sveta ali upravnega odbora ali če je ta nesklepčen, ker član organa ne sme sodelovati pri odločanju, mora soglasje dati skupščina.

 

(5) Poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo mora o sklenitvi pravnega posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov družinski član ali vsi skupaj delež, ki je manjši od deleža iz prejšnjega odstavka, v roku treh delovnih dni po njegovi sklenitvi obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. Oseba iz prejšnjega stavka mora o sklenitvi pravnega posla z drugo pravno osebo, v kateri ima sama ali njen družinski član ali vsi skupaj manj kot desetino upravljavskih pravic, v roku treh delovnih dni po njegovi sklenitvi obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. Če družba nima nadzornega sveta ali upravnega odbora, mora o sklenitvi posla obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini.

 

(6) Član organa, ki odloča o soglasju iz četrtega odstavka tega člena, ne sme sodelovati pri odločanju, če je tudi sam ali njegov družinski član družbenik, ali če je na dobičku druge družbe, s katero se sklepa posel, udeležen na katerikoli pravni podlagi. Enako velja, če ima sam ali njegov družinski član upravljavske pravice v drugi pravni osebi, s katero se sklepa posel, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli pravni podlagi.

 

(7) Za družinskega člana se štejejo zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre.

(8) Ne glede na 263. člen tega zakona odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je za sklenitev posla dala soglasje skupščina.

(9) Če soglasje iz četrtega odstavka tega člena ni bilo dano, se šteje, da je pravni posel ničen.

(10) Akt o ustanovitvi lahko za sklenitev pravnega posla iz četrtega odstavka tega člena določi strožje omejitve.

(11) Določbe tega člena se ne uporabljajo za delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, če je poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam, ali njegov družinski član, imetnik deleža v višini vsaj treh četrtin osnovnega kapitala ali upravljavskih pravic te delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Enako velja, če so vsi skupaj imetniki takšnega deleža. Določbe tega člena se tudi ne uporabljajo v primeru, če znesek posameznega pravnega posla ne presega 2.000 eurov brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) in če skupni znesek vseh pravnih poslov z drugo družbo ali drugo pravno osebo v tekočem poslovnem letu ne presega zneska 24.000 eurov brez DDV. Izjema iz prejšnjega stavka ne velja v primeru, če je poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam, ali njegovi družinski član udeležen na dobičku pravne osebe, s katero se sklepa posel, na katerikoli pravni podlagi.

 

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1I (Uradni list RS, št. 55/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:  »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (Uradni list RS, št. 55/2015 z dne 24. 7. 2015)

105. člen

Vse družbe se v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladijo z dopolnjeno določbo prvega odstavka 495. člena zakona.

 

107. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

 

IX. DEL KAZENSKE DOLOČBE 685. člen (prekrški družbe)

(1)     Z globo od 15.000 do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje velika družba, z globo od 10.000 do 30.000 eurov srednja družba, z globo od 2.500 do 15.000 eurov majhna družba, z globo od 1.000 do 6.000 eurov pa mikro družba če:

...................

25. izplača družbenikom premoženje, ki je potrebno za ohranjanje osnovnega kapitala (495. člen tega zakona);

 

                                                                                                                     

 

Podpis: mag. Franc Derganc