Tožbeno stališče, da gre v obravnavanem primeru za položaj, primerljiv z dokapitalizacijo družbe, ne drži. Čeprav se z vplačilom naknadnih vplačil poveča premoženje družbe, se z njim skladno z zakonsko ureditvijo ne poveča njen osnovni kapital, prav tako pa ostane po izvršnem vplačilu nespremenjen družbenikov poslovni delež. Ker so naknadna vplačila vložek v (lastni) kapital družbe, ki se bilančno izkazuje v lastnem kapitalu (kot kapitalska rezerva) in ne kot obveznost družbe, pa jih, drugače kot meni tožena stranka, tudi ni mogoče opredeliti kot posojilo.
|
Ob nespornem opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov kot samostojni podjetnik je tožnik s svojim načinom poslovanja onemogočal davčno izvršbo, ki je bila, ob upoštevanju davčnega dolga (cca. 200.000,00 EUR) z rubeži gotovine v blagajni uspešna le v minimalnem delu. S prenosom dejavnosti na družbo B. d.o.o. je tožnik na družbo v celoti prenesel tudi prihodke, ki jih je pred tem dosegel z opravljanjem samostojne dejavnosti, kar ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep, da je bila dejavnost tožnika kot davčnega dolžnika na družbo B. d.o.o. prenesena z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka.
|
|
|
|
Dosedanja Priloga 4 je nadomeščena s štirimi novimi obrazci. Več o novostih glede samoprijav oziroma predlaganju obračunov v okviru inšpekcijskega postopka v letu 2017.
Davčni zavezanec, ki oddaja davčni obračun/obračun prispevkov za socialno varnost ali popravek davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora na podlagi 140.a člena ZDavP-2, kot Vrsto dokumenta pri oddaji davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma popravka davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost izbere Samoprijavo, pripadajoče obresti po stopnji 5 % pa izračuna na obrazcu Samoprijava 1, 2, 3 ali 4. Obrazec Samoprijava - 1 je splošni obrazec za vse vrste obračunov, razen za DDV, DFS, REK obrazce in obračun prispevkov za socialno varnost. Obrazec Samoprijava – 2 je priloga k samoprijavi za REK obrazce, Samoprijava – 3 za obračune prispevkov za socialno varnost, Samoprijava – 4 pa je obračun DDV in DFS.
Enak način oddaje obrazcev Samoprijava velja tudi v primeru, ko zavezanec oddaja davčni obračun/obračun prispevkov za socialno varnost oziroma popravek davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost na podlagi 55. člena ZDavP-2, le da v tem primeru izračuna pripadajoče obresti po stopnji 3 %. Podrobnejša navodila glede pravilnega izpolnjevanja obrazcev Samoprijava so objavljena na tej spletni povezavi (povezava na spletno mesto, kjer so objavljeni obrazci in navodila).
Samoprijava (obrazec Samoprijava - 1) za trošarine je že informacijsko podprta, tako da morajo davčni zavezanci obrazce oddati prek portala eCarina. Ostali obrazci, ki še niso informacijsko podprti, se oddajo prek eDavkov, in sicer kot priloga obračuna ali kot Lastni dokument. Nadgradnja obrazca Samoprijava v okviru posamezne vrste davčnega obračuna bo postopna. Ko bo pri posameznem davčnem obračunu omogočena...
|
|
|
|
Brezplačna mobilna aplikacija Finančne uprave RS, ki se imenuje miniBlagajna, omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Aplikacijo je mogoče od 29. 12. 2016 prenesti iz Trgovine Play. V iskalnik omenjene trgovine vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali miniBlagajna in aplikacijo naložite na mobilno Android napravo.
Ključne funkcionalnosti mobilne aplikacije so: izdaja davčno potrjenih gotovinskih računov; tiskanje računov; pregled vseh izdanih računov za poslovni subjekt; možnost prikaza izdanih računov za posameznega operaterja, blagajno ali poslovni prostor; izdaja računa fizični osebi ali davčnemu zavezancu; izdaja: računa, računa za predplačilo in računa s predplačilom; izvoz podatkov (Excel, za davčni pregled); in še mnogo več.
Ostale funkcionalnosti mobilne aplikacije, tehnične zahteve in navodila za uporabo so objavljene na spletni strani.
|
Obveščamo vas, da bo od dne 30. 12. 2016 do predvidoma 3. 1. 2017 onemogočena oddaja vloge iREK-21 (Vloga za razkritje podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja), zaradi izvajanja aktivnosti za zaključek knjigovodskega leta.
|
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 43: Obveznost izdajanja računov za dobavo posebnih kultur po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2?
- Vprašanje 44: Obveznost izdajanja računov za dobave v okviru malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (316.a člen ZDavP-2)?
Računi (1. izdaja)
|
Obveščamo vas, da je od dne 30.12.2016 med Vpogledi na voljo nov vpogled »DDV-Deklaracija - Seznam carinskih deklaracij od 1.7.2016 dalje«.
Davčni zavezanec ima možnost vpogleda v seznam carinskih deklaracij, pri katerih je označil, da bo DDV od uvoza izkazal in obračunal prek obračuna DDV. Datum dogodka je enak datumu sporočila, ki ga carinski organ posreduje deklarantu oz. carinskemu zastopniku (špediterju). Za namene pravilnega vključevanja zneska DDV po posameznih uvoznih deklaracijah v ustrezno davčno obdobje je treba upoštevati Navodila o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV (Priloga 2). Poudarjamo, da so na seznamu navedene carinske deklaracije, ki jih je carinski organ sprejel v izbranem obdobju, pri čemer je za namene izpolnjevanja polja 26 obračuna DDV treba upoštevati tudi morebitno spremembo podatkov po dopolnilnih deklaracijah, ki morajo biti za določeno davčno obdobje še predložene do roka za predložitev obračuna za to davčno obdobje. V seznamu tudi ni podatka o spremembah obračunanega DDV od uvoza blaga v primerih, ko deklarant vloži zahtevek za spremembo podatkov ali za izrek neveljavnosti carinske deklaracije ali v primerih, kadar je po prepustitvi blaga izvedena kontrola.
|
Obveščamo Vas, da oddaja obrazcev DDD-DDD (Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti) za davčna obdobja od 1.1. 2017 dalje še ni omogočena.
Zaradi spremembe Zakona o dohodnini – novela ZDoh-2R in Zakona o davčnem postopku - novela ZDavP-2J (Uradni list RS, št. 63/16 z dne 7. 10. 2016) in v povezavi s spremenjenim Pravilnikom o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (Uradni list RS, št. 86/16 z dne 29.12.2016), bomo predvidoma v januarju 2017 objavili novo rešitev za pripravo in oddajo obračunov DDD-DDD (eDavki, SilvesterF).
Na voljo bo nova različica programa Silvester Fineus, ki se bo od objave dalje uporabljala za davčna obdobja od 1.1.2016 dalje.
Do objave nove različice bo oddaja obračunov za davčna obdobja v okviru koledarskega leta 2016 možna na trenutno veljavni verziji programa.
|
FURS mobilna aplikacija miniBlagajna (v nadaljevanju mobilna aplikacija) omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Za delovanje mobilne aplikacije je ključna stalna povezanost z internetom, ker v nasprotnem primeru aplikacija ne omogoča izdaje računov. Poslovni del aplikacije teče na strežnikih FURS (oblačna rešitev), tako, da je mogoče hkrati uporabljati več mobilnih blagajn z nameščeno mobilno aplikacijo. Enako je možna hkratna uporaba mobilne aplikacije in spletne FURS Mini blagajne (v nadaljevanju spletna aplikacija), pri čemer se funkcionalnosti obeh aplikacij delno razlikujeta.
Aplikacijo je potrebno najprej prenesti iz Trgovine Play (https://play.google.com, v iskalnik vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali »miniblagajna« in izberite APP) in jo naložiti na mobilno napravo.
Pred pričetkom dela z mobilno aplikacijo je potrebno zagotoviti:
Katerikoli telefon ali tablica z operacijskim sistemom Android vsaj 4.1.x Jelly Bean ali višje. Priporočene velikosti ekranov: 5 palcev, 7 palcev in 10 palcev.
POS tiskalnik z Bluetooth povezavo(brezžično):
1) Proizvajalec Rongta: RPP-002 BT (prenosni) ali
2) Proizvajalec Ocom: OCOM OCPP-M05 (prenosni) ali
USB povezava (kabel):
3) Proizvajalec Epson: EPSON TM-T20II (zmogljivejši namizni tiskalnik)
Veljavno namensko digitalno potrdilo vezano na poslovni subjekt, za katerega želite izdajati račune (lahko je enak kot za spletno aplikacijo)
Več...
|
Pri presoji težko popravljive škode je treba izhajati iz narave začasne odredbe kot nujnega začasnega ukrepa za preprečitev nastanka tiste težko popravljive škode, ki tožniku neposredno grozi že med samim sodnim postopkom in ki ima lahko za posledico, da njegov morebitni uspeh s tožbo zanj ne bo ostal brez pomena. To pomeni, da mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem oziroma predmetom obravnavanja v upravnem sporu in posledicami, ki naj jih začasna odredba prepreči.
|
Ker je revident revizijo vložil le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je s tem omejil tako presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije, kot s tem povezano vsebinsko presojo revizije.Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter tudi kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
|
Z navedbami o napačno ugotovljeni dejanski rabi nepremičnin želi revidentka izpodbiti dejansko ugotovitev davčnih organov in sodišča prve stopnje, da se stavbe oziroma objekti v naravi nahajajo na vseh petih nepremičninah, ki so bile predmet dobave, kar ni dovoljen revizijski razlog.Ker so bile glede na ugotovljeno dejansko stanje vse nepremičnine, ki so bile predmet dobave, pozidana stavbna zemljišča, na katerih stoji objekt, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo obravnavano dobavo kot dobavo po 7. točki 44. člena ZDDV-1.Ker obveznost obračuna DDV ni nastala, revidentka ni pridobila pravice do odbitka vstopnega DDV (prvi odstavek 62. člena ZDDV-1) in ga zato tudi ni bila upravičena odbijati (četrti odstavek 67. člena ZDDV-1).
|
Odhodki iz naslova slabitve dobrega imena se za potrebe obdavčitve presojajo zgolj po 23. členu ZDDPO-2.
|
Za iztek roka za uveljavljanje pravice do odbitka DDV, določenega v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, je ključna okoliščina iz 62. člena ZDDV-1, ki določa, da „pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV“, obveznost obračuna izhodnega DDV pa nastane ko nastane obdavčljivi dogodek, torej - kot upoštevno v danem primeru – ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (32. in 33. člen ZDDV-1). V danem primeru pa je med strankama kot bistvena okoliščina nesporno, da je obdavčljivi dogodek nastal v letu 2008. Tedaj je nastala tudi obveznost obračuna DDV, s tem pa je določen tudi čas, v razmerju do katerega se je navedeni rok tudi iztekel.
|
Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve na podlagi 236. člena CZ je materialna pravica, CZ pa ni materialnopravna podlaga niti za DDV niti za DMV. DDV in DMV nista uvozna dajatev iz 10. točke 14. člena Carinskega zakonika.
|