S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka na dodano vrednost, zoper katero so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Zato tožeča stranka z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost odločbe o odmeri davka na dodano vrednost, v postopku izvršbe ni mogla uspeti. Iz istega razloga pa navedenih ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi.Pogoj za začetek davčne izvršbe je obstoj izvršilnega naslova. Ko gre za izvršbo obveznosti, naloženih z odločbo o odmeri davka, kot je to v obravnavanem primeru, je izvršilni naslov izvršljiva odmerna odločba. Pritožba po določbah ZDavP-2 (87. člen) namreč ne zadrži izvršitve odmerne odločbe.
|
Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na podlagi pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene zavezanec. Prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe. Zato sedma točka 74. člena ZDDPO-2 prikrita izplačila davčno obravnava enako kot odkrita, kar pomeni, da so predmet obdavčitve pravne osebe z davčnim odtegljajem.Po SRS 11.22. je potrebno povečati finančne prihodke. Davčni organ je ustrezno prevrednotenje opravil prav na tej podlagi, kar nesporno izhaja iz njegove odločbe. V njej je pojasnil, da po SRS 11.22 izkazani saldi kratkoročnih obveznosti do obravnavanih družb na kontu 221 nimajo objektivne in verodostojne podlage za svoj obstoj. Zato jih je davčni organ odpravil. Odprava obveznosti do spornih dobaviteljev pa predstavlja povečanje rednih finančnih...
|
Za objavo seznama davčnih dolžnikov po petem odstavku 20. člena ZDavP-2 je relevanten podatek o lastništvu oziroma dejanskem lastništvu fizičnih oseb na 25. dan v mesecu pred mesecem objave.
|
Ni potrebno, da bi bila tožniku predhodno ugotovljena kazenska odgovornost, da bi se mu lahko očitala nedobrovernost pri uveljavljanju odbitka vstopnega DDV.
|
Iz podatkov, ki jih je tožnik knjižil, ni mogoče nedvomno ugotoviti vsebine in resničnosti nastanka poslovnega dogodka.
|
Drugostopenjski organ se sploh ni opredelil do tožnikovih navedb, da mu je bil nemški DDV vrnjen. S tem pa po presoji sodišča ni mogoče pritrditi davčnemu organu, da je za tožnika nakupna vrednost vozila predstavljala 44.247,00 EUR. Slednja res izhaja iz računa z dne 1. 7. 2013, ki se glasi na tožnika in se nahaja v upravnih spisih. Z isto številko in datumom pa se na tožnika glasi še en račun, ki ga prilaga tožnik, iz katerega izhaja vrednost predmetnega vozila v višini 37.182,35 EUR. Na slednjem namreč nemški DDV ni vključen. Nepojasnjeno je, zakaj sta bila tožniku za predmetno vozilo izdana dva računa, eden z obračunanim nemškim DDV, in drug brez obračunanega nemškega DDV. Zato dejansko stanje v tem delu ni zadostno ugotovljeno.
|
Pritožba je bila vložena drugič in je bila glede vsebine in pritožbenih navedb v bistvenem enaka pritožbi zoper sklep z dne 20. 6. 2013. Ob vložitvi prve pritožbe je tožena stranka upoštevala tožnikovo angažiranje v pritožbi glede ureditve odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti, ki po takratni ureditvi ni bila v skladu z Ustavo RS, zaradi kršitve načela zakonitosti, pravne varnosti in kršitve enakosti pred zakonom in priznala vse priglašene stroške tožeče stranke. Glede na vložitev nove pritožbe z bistveno enako vsebino, po mnenju sodišča pravični preudarek ne nasprotuje uporabi količnika 1,0, pri čemer tudi v novi pritožbi uporaba tujih pravnih virov ni bila potrebna, prav tako tudi ne posebno strokovno znanje z izvenpravnih področij oziroma pravno specialistično znanje ali tuj jezik, ki bi utemeljeval uporabo višjega količnika nagrade.
|
ZDO v 14. členu določa, da davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki imajo med drugim v lasti stavbe, dele stavb, stanovanj in garaže in da je v skladu s 15. členom ZDO zavezanec za davek od premoženja iz 14. člena ZDO lastnik oziroma uživalec. Po presoji sodišča se določba 14. člena ZDO nanaša tudi na poslovne prostore, kar izhaja že iz gramatikalne razlage, saj se po navedeni določbi davek plača (med drugim) od posedovanja stavb, delov stavb, kamor sodijo tudi poslovni prostori.
|
Dolžina oziroma trajanje postopka nadzora sama po sebi na odločitev ne vpliva. Lahko pa na izpodbijano odločitev vplivajo spremenjene okoliščine oziroma ugotovitve davčnih organov v postopku nadzora, saj je ob ugotovitvi, da obveznosti ni, po določbah 122. člena ZDavP-2 možna sprostitev ali delna sprostitev zavarovanja. Po 3. točki prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah, ter s premičninami, kar pomeni in kar je tudi logično, da je mogoče poseči le na premičnine in s tem tudi na obveznice, ki so v lasti tožnika. Zato po presoji sodišča za zakonito izdani sklep, pa čeprav začasni in čeprav gre samo za zavarovanje, ni dovolj, da drugostopni organ vzame tožnikov ugovor, da ni lastnik pretežnega dela obveznic, na znanje, kot je to storil v konkretnem primeru, temveč mora navedbe...
|
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Dohodke iz zaposlitve – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
|
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Rezidentstvo – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
|
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Obdavčitev obresti – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
|
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Dohodek iz dejavnosti – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
|
Na eDavkih so za področje davčnih blagajn na osebnem portalu na voljo nove funkcionalnosti.
Udeleženci nagradne igre Preveri račun lahko sedaj preverijo, s katerimi paketi sodelujejo v nagradni igri, pregledajo še neuvrščene račune in vse prijavljene račune. Prikazani so osnovni podatki o računu, med drugim tudi naziv in davčna številka izdajatelja, česar v aplikaciji Preveri račun ni na voljo. Omogočen je izvoz podatkov v formatu csv.
Za izdajatelje računov je na voljo:
- vpogled v posamezen račun – račun lahko poiščete na tri načine
- vpogled v podatke o poslovnih prostorih
- naročilo paketa o davčno potrjenih računih za določen dan, ki je izdajatelju na voljo naslednji dan.
Več informacij o novih funkcionalnostih je na voljo med Pogostimi vprašanji pod rubriko Davčno potrjevanje računov.
|
Na podlagi 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 se od 1. 1. 2016 na REK obrazcih poročajo tudi podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati s poročanjem o dohodku oziroma obračunu prispevkov v REK-1 obrazcu.
Na podlagi pregleda oddanih REK obrazcev in prejetih pobud zavezancev za poenostavitev in racionaliziranje poročanja podatkov, ki so potrebni za oblikovanje M-4 tako, da se bo ohranila vsebina potrebnih podatkov, hkrati pa bo poročanje podatkov prijaznejše uporabnikom, je bil spremenjen in v Uradnem listu RS, št. 60/16 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu. S tem pravilnikom je določeno, da se za dohodke, ki se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2017 dalje, v vseh rubrikah M poroča tudi znesek osnove za obračun prispevkov. Uvaja pa se tudi bolj enostaven način poročanja popravkov in se omogoča poročanje popravkov oz. poračunov plač za preteklo obdobje v tekočem obračunu.
Za lažje poročanje popravkov za pretekla obdobja (najbolj pogost primer je, da se pri tekoči plači poračuna bolniška odsotnost za pretekli mesec, ker npr. delavec prinese bolniški list po že izvedenem obračunu plač) je v poljih M omogočen vnos »datuma od in datuma do« glede na dejansko obdobje, na katerega se posamezen poračun dohodka nanaša. V ta namen je odstranjena zahteva glede ujemanja z obdobjem na REK obrazcu (polje 011), kar pomeni, da bo znotraj enega REK obrazca možno poročati podatke za več različnih obdobij od 1. 1. 2017 dalje. Rešitev se lahko uporablja zgolj za poročanje popravkov, ne pa tudi...
|
V osebni portal eDavkov in po elektronski pošti ste prejeli obvestilo, kjer Vas pozivamo, da uredite pooblaščence za vročanje dokumentov s strani FURS-a.
- Če ne želite določiti pooblaščenca za vročanje, Vam ni potrebno storiti ničesar.
- Če želite določiti pooblaščenca za vročanje, ki bo prevzemal dokumente (papirne in elektronske), morate vložiti obrazec Vročanje-PE. Obrazec se nahaja v osebnem delu eDavkov v rubriki Pooblastila, Vročanje.
Več o tem na povezavah:
Pooblaščenec za vročanje
Sklepi o izvršbi se bodo pravnim osebam od novembra dalje vročali le še elektronsko preko portala eDavki
|
Seznam dokumentov, ki se vročajo elektronsko, je vse daljši. Objavljen je na spletni strani FURS. Od 1. novembra dalje bo elektronski način vročanja veljal tudi za sklepe o davčni izvršbi, s katerimi se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti. Gre za zelo pomembne akte, zato vse pravne osebe pozivamo, da (če še niso) uredijo vse potrebno, za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov. V Finančni upravi RS se trudimo, da bi bil postopek za zavezanca čim bolj enostaven. Zato smo še dodatno poenostavili način pooblaščanja za elektronsko vročanje dokumentov.
Celotno sporočilo za javnost
|
Na podlagi navedenega se tobačni izdelki, ki imajo poleg zunanjega ovoja iz naravnega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno s filtrom, še dodatno plast, ki delno ovija zunanji ovoj, ne uvrščajo več med cigare in cigarilose, kot je to veljalo v skladu z ZTro, temveč med cigarete.
Plačilo razlike trošarine za izdelke, ki imajo dodatni zunanji ovoj
Obračun razlike trošarine za izdelke, ki imajo dodatni zunanji ovoj
|