Poslovna enota tujega podjetja (iz R Hrvaške in ZR Nemčije) po ZDDV-1 in ZDDPO-2 – v SLOVENIJI

Primer hrvaškega gradbenega podjetja in nemškega trgovskega podjetja

Stanje predpisov in virov 15. september 2026

Avtor: mag. Franc Derganc, mag. Suzana Tokić

Objava: www.modro-poslovanje.si

Opomba: Analiza sodne prakse je bila izvedena z AI TAXIN – agentom družbe TAXIN d.o.o..

Ponudba: Sestanek na temo poslovna enota - preko TEAMS-ov - dva strokovnjaka in stranka - 60 minut: Link za povpraševanje oz. rezervacijo termina: https://www.modro-poslovanje.si/Storitve/Po%C5%A1iljanje-vpra%C5%A1anja-v-MRE%C5%BDO-Modro-poslovanje

Poudba v pdf: kliknite tukaj

 

Povzetek

Obveznost tujega podjetja, da v Sloveniji pridobi identifikacijsko številko za DDV, ni odvisna samo od obstoja stalne poslovne enote. Pri storitvah je treba najprej določiti kraj obdavčitve in osebo, ki mora plačati DDV, pri trgovanju z blagom pa preveriti tudi premike lastne zaloge med državami članicami. Članek vprašanje obravnava na primeru hrvaškega gradbenega podjetja, ki 24 mesecev gradi stanovanjsko sosesko v Mariboru, ter nemškega veletrgovca, ki 24 mesecev dobavlja blago slovenskim trgovcem. Analiza pokaže, da ima gradbeno podjetje ob stalni ekipi in opremi zelo verjetno stalno poslovno enoto za DDV, medtem ko lahko nemški trgovec potrebuje slovensko DDV-identifikacijo že zaradi prenosa lastnega blaga, čeprav stalne poslovne enote nima. Za davek od dohodkov pravnih oseb veljajo drugačna merila; pri gradbišču je posebej pomemben prag več kot 12 mesecev.

Ključne besede: stalna poslovna enota, poslovna enota nerezidenta, DDV-identifikacija, gradbene storitve, prenos lastnega blaga, skladiščenje na odpoklic, ZDDV-1, ZDDPO-2.

1 Uvod

V praksi se vprašanje pogosto postavi preozko: ali ima tuje podjetje v Sloveniji poslovno enoto. Odgovor sam po sebi še ne pove, ali se mora podjetje identificirati za DDV. Pravilna presoja zahteva ločene odgovore o kraju dobave, plačniku DDV, razlogu za identifikacijo, obstoju stalne poslovne enote za DDV in obstoju poslovne enote za davek od dohodkov pravnih oseb. Ti pojmi so povezani, vendar niso zamenljivi. (1), (3), (4) in (5)

Razlika je najbolje vidna pri obeh obravnavanih podjetjih. Hrvaško Podjetje A v Sloveniji neposredno organizira in izvaja gradbena dela, zato njegovi ljudje in oprema kažejo na stalno poslovno enoto, ki sodeluje pri dobavi. Nemško Podjetje B pa lahko v Sloveniji nima nobenega zaposlenega in tudi ne razpolaga z viri logističnega izvajalca, vendar mora pridobiti slovensko DDV-številko, če v Slovenijo prenese lastno nedodeljeno zalogo. Pri prvem primeru je v ospredju organizacijska prisotnost; pri drugem je za identifikacijo odločilna vrsta transakcije.

Vsi podatki o podjetjih, zneskih in pogodbenih razmerjih so izmišljeni. Namen njihove podrobne opredelitve je pokazati, katera dejstva bi morala tuja družba dokumentirati pred začetkom poslovanja v Sloveniji.

2 Pravni pojmi in zaporedje presoje

2 1 Stalna poslovna enota za DDV

ZDDV-1 uporablja posledice pojma stalne poslovne enote, njegovo vsebino pa je treba razlagati enotno po pravu Evropske unije. Po drugem odstavku 11. člena Izvedbene uredbe 282/2011 je za opravljanje dobav pomembna vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti ter ima zadostno stopnjo stalnosti in ustrezno strukturo človeških in tehničnih virov, da lahko opravlja storitve, ki jih dobavlja. Sama slovenska identifikacijska številka za DDV stalne poslovne enote ne ustvari. (4)

Za določitev plačnika DDV je treba opraviti še test sodelovanja pri konkretni dobavi. Po 53. členu Izvedbene uredbe se enota upošteva, če se njeni človeški in tehnični viri uporabljajo pri dejanjih, povezanih z izvedbo dobave, pred dobavo ali med njo. Administrativna opravila, kot so računovodstvo, izdajanje računov ali izterjava terjatev, sama ne pomenijo sodelovanja. Četrti odstavek 76. člena ZDDV-1 zato določa, da se davčni zavezanec s sedežem zunaj Slovenije za konkretno dobavo šteje za osebo brez sedeža v Sloveniji, če njegova slovenska stalna poslovna enota pri tej dobavi ne sodeluje. (1) in (4)

2 2 Poslovna enota za DDPO

Poslovna enota nerezidenta po ZDDPO-2 je kraj poslovanja, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. Zakon med značilnimi oblikami našteva pisarno, podružnico, tovarno, delavnico in druga stalna mesta poslovanja. Za gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve in nadzor v zvezi z njimi velja posebno pravilo: poslovna enota nastane, če dejavnosti ali posli trajajo dlje kot 12 mesecev. Če je prag presežen, se šteje, da poslovna enota obstaja od začetka dejavnosti, vključno s pripravljalnimi deli. (5)

Pri nerezidentu ima mednarodna pogodba prednost, kadar omejuje slovensko pravico do obdavčitve. Konvenciji s Hrvaško in Nemčijo v 5. členu prav tako izhajata iz stalnega mesta poslovanja, gradbišče oziroma projekt gradnje ali montaže pa štejeta za stalno poslovno enoto, če traja več kot 12 mesecev. Dobiček se po 7. členu posamezne konvencije lahko obdavči v Sloveniji samo v obsegu, ki ga je mogoče pripisati slovenski poslovni enoti. (6) in (7)

2 3 Pet vprašanj v pravilnem vrstnem redu

Korak	Vprašanje	Pravna posledica
1	Kje je kraj dobave blaga ali storitve	Pove, ali je transakcija predmet slovenskega DDV.
2	Kdo je plačnik DDV	Dobavitelj in prejemnik ne smeta avtomatično enačiti kraja obdavčitve z obveznostjo dobavitelja.
3	Ali transakcija zahteva identifikacijo	Identifikacijo lahko sprožijo domača dobava, pridobitev blaga ali prenos lastne zaloge.
4	Ali obstaja stalna poslovna enota za DDV in ali sodeluje	Vpliva na uporabo pravil za dobavitelja brez sedeža in na obveznosti konkretne enote.
5	Ali obstaja poslovna enota za DDPO	Vpliva na slovensko obdavčitev pripisanega poslovnega dobička, ne določa pa samodejno DDV-obravnave.

 

3 Primer A Hrvaško gradbeno podjetje v Mariboru

3 1 Dejansko stanje

Podjetje A, HR GRADNJE d.o.o., ima sedež in hrvaško identifikacijo za DDV. S slovensko družbo SI INVEST d.o.o., ki je identificirana za DDV po splošni ureditvi, sklene pogodbo za gradnjo treh stanovanjskih objektov in zunanje ureditve v Mariboru. Pogodbena vrednost znaša 9.600.000 EUR brez DDV. Dela so načrtovana od 1. novembra 2026 do 31. oktobra 2028, plačilo pa se izvaja na podlagi mesečnih gradbenih situacij.

Dejstvo	Vsebina in davčni pomen
Osebje	Projektni vodja, dva inženirja, delovodja ter od 12 do 25 delavcev Podjetja A so ves čas razporejeni na projekt.
Prostori	Na gradbišču so pisarniški kontejnerji in ograjeno skladišče, ki ju uporablja Podjetje A.
Oprema	Podjetje A dolgoročno najame žerjav in bager ter razpolaga z lastno gradbiščno in informacijsko opremo.
Vodenje	Projektni vodja razporeja delo, potrjuje izvedbo podizvajalcev in odobri naročila do 50.000 EUR.
Podizvajalci	Tri slovenske družbe izvajajo dele projekta, vendar njihovo delo organizira in nadzira ekipa Podjetja A.
Sedež na Hrvaškem	Končne cene, financiranje, kadrovska politika in večje pogodbe ostanejo v pristojnosti sedeža.
Kupci	Podjetje A v Sloveniji posluje samo z družbo SI INVEST d.o.o. in ne opravlja dobav potrošnikom.

 

3 2 Kraj gradbene storitve

Gradnja soseske je storitev, neposredno povezana z nepremičnino. Po 27. členu ZDDV-1 je kraj take storitve tam, kjer nepremičnina leži. Ker nepremičnina leži v Mariboru, je storitev predmet slovenskega DDV ne glede na to, da sta pogodba in izvajalec hrvaška. Ta ugotovitev še ne pove, kdo mora davek obračunati in ali se mora Podjetje A identificirati. (1) in (3)

3 3 Obstoj stalne poslovne enote za DDV

Načrtovanih 24 mesecev zagotavlja visoko stopnjo časovne stalnosti. Podjetje A ima v Sloveniji lastne delavce, vodstveno ekipo, gradbiščno infrastrukturo in dolgoročno razpoložljivo opremo. Ta organizacija ni namenjena samo podpori sedežu, temveč neposredno izvaja pogodbeno gradnjo. Projektni vodja ima tudi dejanska operativna pooblastila. Ob teh predpostavkah je stalna poslovna enota za DDV zelo verjetna že od začetka organiziranega izvajanja projekta. (4)

Za DDV ne velja pravilo, da enota nastane šele po šestih ali 12 mesecih. Čas je pomemben kot dokaz stalnosti, vendar mora biti presojan skupaj z osebjem, tehničnimi sredstvi in funkcijami enote. Ker se slovenski viri uporabljajo pri izvedbi gradnje, enota sodeluje pri konkretnih dobavah. Izjeme iz četrtega odstavka 76. člena ZDDV-1 zato ni mogoče uporabiti. (1) in (4)

3 4 DDV identifikacija in obrnjena davčna obveznost

Podjetje A mora zaradi dejavnosti sodelujoče slovenske enote pridobiti slovensko identifikacijsko številko za DDV. Zahtevek DDV-P3 je treba po uradnih navodilih vložiti najmanj 15 dni pred začetkom dejavnosti in mu priložiti dokazila o registraciji v državi sedeža ter nameravani dejavnosti v Sloveniji. (12)

Ko sta izvajalec in prejemnik identificirana za DDV v Sloveniji, za gradbena dela iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 davek obračuna prejemnik. PZDDV med taka dela uvršča storitve iz področja F Gradbeništvo, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Podjetje A zato na mesečnih situacijah ne zaračuna slovenskega DDV, temveč navede obrnjeno davčno obveznost; SI INVEST d.o.o. opravi samoobdavčitev. Podjetje A mora dobave vključiti v slovenske DDV-evidence, obračun DDV-O in poročilo o dobavah po 76.a členu. (1) in (2)

Pomembna je kontrolna različica. Če Podjetje A v Sloveniji ne bi imelo enote, ki sodeluje pri dobavi, ne bi opravilo pridobitev ali prenosov blaga, ki zahtevajo identifikacijo, ter bi gradbeno storitev opravilo samo SI INVEST d.o.o. kot rednemu slovenskemu DDV-zavezancu, bi DDV plačal prejemnik po tretjem odstavku 76. člena ZDDV-1. Po uradnem pojasnilu SPOT se tujemu izvajalcu samo zaradi take dobave ne bi bilo treba obvezno identificirati. Ta kontrolna različica potrjuje, da je treba razlikovati med pravilom 76.a člena, ki velja med identificiranima zavezancema, in pravilom tretjega odstavka 76. člena za neidentificiranega tujega dobavitelja. (1), (2) in (12)

3 5 Poslovna enota po ZDDPO 2

Projekt bo po načrtu trajal 24 mesecev in zato presega prag več kot 12 mesecev iz 2. točke drugega odstavka 6. člena ZDDPO-2. Isti prag določa tretji odstavek 5. člena Konvencije med Slovenijo in Hrvaško. Ko je prag dejansko presežen, se po petem odstavku 6. člena ZDDPO-2 šteje, da je poslovna enota obstajala od začetka projekta, skupaj s pripravljalnimi deli. Za davčno načrtovanje zato ni pravilno izhajati, da slovenska obdavčitev začne šele prvi dan trinajstega meseca. (5) in (6)

Slovenija sme obdavčiti dobiček, ki se pripiše dejavnosti slovenske poslovne enote. Podjetje A mora zato od začetka voditi projektne evidence, iz katerih so razvidni prihodki, neposredni stroški, uporaba sredstev, funkcije projektne ekipe, tveganja in razumna razporeditev splošnih stroškov sedeža. Dejstvo, da naročnik mesečne situacije plačuje hrvaškemu sedežu, ne izključuje pripisa dobička slovenski enoti.

Popravek glede časovnega praga je bistven: veljavni ZDDPO-2 določa več kot 12 mesecev, ne šest mesecev. DDV-presoja ostaja samostojna in lahko stalno poslovno enoto ugotovi že od začetka projekta, če so organizacijski pogoji izpolnjeni.

4 Primer B Nemški veletrgovec in slovenski trgovci

4 1 Skupna dejstva

Podjetje B, DE HANDEL GmbH, ima sedež in identifikacijo za DDV v Nemčiji. Za obdobje od 1. novembra 2026 do 31. oktobra 2028 sklene okvirni pogodbi o veleprodaji pakiranega neživilskega blaga s slovenskima družbama SPAR Slovenija d.o.o. in Mercator d.o.o. Obe sta identificirani za DDV po splošni ureditvi. Davčni rezultat je odvisen od logističnega modela, zato so obravnavane tri različice.

4 2 Neposredne dobave iz Nemčije

V prvi različici Podjetje B sprejema in potrjuje naročila v Nemčiji. Blago za vsako naročilo odpošlje neposredno iz nemškega skladišča v distribucijski center določenega slovenskega kupca. V Sloveniji nima zaloge, prostorov, zaposlenih ali opreme, prodajni direktor pa državo obišče le občasno.

Gre za dobavo blaga znotraj Unije iz Nemčije in pridobitev blaga znotraj Unije v Sloveniji. Slovenski kupec pod svojo slovensko identifikacijsko številko obračuna pridobitev. Podjetje B zgolj zaradi teh neposrednih dobav praviloma ne potrebuje slovenske DDV-identifikacije. Prav tako nima dovolj trajne strukture človeških in tehničnih virov za stalno poslovno enoto za DDV. Štiriindvajsetmesečno trajanje okvirne pogodbe samo ne ustvari enote. (1), (3) in (4)

Za DDPO običajni prodajni stiki in neposredne dobave iz tujine ne ustvarijo stalnega mesta poslovanja v Sloveniji. Ob opisanih dejstvih tudi ni odvisnega zastopnika, ki bi v Sloveniji običajno sklepal pogodbe v imenu Podjetja B. Dobiček iz prodaje zato ostane obdavčljiv v Nemčiji. (7)

4 3 Lastna zaloga v neodvisnem slovenskem skladišču

V drugi različici Podjetje B svojo zalogo prenese iz Nemčije v skladišče neodvisnega logističnega izvajalca v Celju. Lastninska pravica ostane Podjetju B do odpoklica posameznega blaga. Zaloga ni vnaprej namenjena enemu kupcu, ampak se lahko proda SPAR-u, Mercatorju ali drugemu slovenskemu kupcu. Logistični izvajalec posluje za več naročnikov, zaposluje svoje skladiščnike, upravlja prostore in opremo ter na lastno odgovornost opravlja prevzem, skladiščenje, komisioniranje in odpremo. Podjetje B iz Nemčije določa cene, sprejema naročila in upravlja komercialna razmerja ter nima pravice razporejati osebja logističnega izvajalca.

Takšno skladiščenje praviloma ne vzpostavi stalne poslovne enote za DDV. Podjetje B v Sloveniji nima lastnega osebja, prostor logističnega izvajalca in njegovi zaposleni pa mu niso dani na razpolago tako, kot bi bili njegovi lastni viri. Sama zaloga blaga ne zadostuje. Sodbe Titanium, Berlin Chemie, Cabot Plastics in Adient podpirajo zahtevo po dejanski razpoložljivosti ter uporabi človeških in tehničnih virov. (8), (9), (10) in (11)

Odsotnost stalne poslovne enote pa Podjetja B ne razbremeni identifikacije. Prenos lastnega blaga iz Nemčije v Slovenijo se obravnava kot prenos blaga v Nemčiji in pridobitev blaga znotraj Unije v Sloveniji. Kraj pridobitve je Slovenija, ker se prevoz tu konča. Podjetje B je oseba, ki mora v Sloveniji obračunati DDV od pridobitve, zato mora slovensko identifikacijsko številko pridobiti pred prvim takim premikom. Uradno pojasnilo SPOT prenos lastnega blaga in obdavčljivo pridobitev izrecno navaja med razlogi za obvezno identifikacijo tujega davčnega zavezanca. (1) in (12)

Poznejša prodaja blaga iz celjskega skladišča slovenskemu kupcu je domača dobava. Ker je Podjetje B v Sloveniji že identificirano, za dobavo praviloma samo obračuna slovenski DDV. Tretji odstavek 76. člena ZDDV-1, na podlagi katerega DDV plača redni slovenski prejemnik, je oblikovan za tujega dobavitelja, ki v Sloveniji nima sedeža in ni identificiran po 78. členu. Identifikacija zaradi prenosa lastnega blaga zato spremeni tudi način obravnave poznejše domače prodaje. (1)

4 4 Skladiščenje na odpoklic

Rezultat je lahko drugačen pri posebni ureditvi skladiščenja na odpoklic iz 9.a člena ZDDV-1. Pred premikom mora biti znan konkretni slovenski kupec in njegova identifikacijska številka, Podjetje B v Sloveniji ne sme imeti sedeža ali stalne poslovne enote, izpolnjene morajo biti posebne evidence in podatki v rekapitulacijskem poročilu, kupec pa mora blago prevzeti v 12 mesecih. Če so vsi pogoji izpolnjeni, se ob premiku ne šteje, da je Podjetje B opravilo prenos lastnega blaga in pridobitev v Sloveniji; dobava in pridobitev nastaneta ob odpoklicu. (1) in (3)

Štiriindvajsetmesečna okvirna pogodba uporabe ureditve ne izključuje. Dvanajstmesečni rok se preverja pri posamezni pošiljki oziroma blagu, ne pri skupnem trajanju poslovnega razmerja. Osnovna različica s skupno zalogo za več možnih kupcev pogoja vnaprej znanega kupca ne izpolnjuje, zato se na poenostavitev ne more opreti.

4 5 Lastno skladišče in zaposleni v Sloveniji

V tretji različici Podjetje B za 24 mesecev najame namensko skladišče, zaposli vodjo skladišča, tri skladiščnike in komercialista ter uporablja lastno opremo. Slovenska ekipa sprejema naročila, določa dobavne termine, vodi zalogo, organizira dostave in redno komunicira s kupci. Sedež v Nemčiji še vedno določa splošno cenovno politiko in financiranje.

Ta struktura je dovolj trajna ter ima lastne človeške in tehnične vire za izvajanje domačih dobav. Stalna poslovna enota za DDV je zato zelo verjetna, njeni viri pa pri prodajah sodelujejo. Podjetje B se mora identificirati že zaradi pridobitev lastnega blaga, hkrati pa domače dobave opravlja iz sodelujoče slovenske enote. (1), (4) in (11)

Tudi poslovna enota za DDPO je v tej različici zelo verjetna. Za običajno skladišče ali prodajno organizacijo ne velja posebni 12-mesečni prag, ki je določen za gradbišča. Če je prostor Podjetju B na razpolago in se v njem opravlja bistveni del veleprodajne dejavnosti, ne gre več samo za skladiščenje ali dostavo pripravljalne oziroma pomožne narave. Izjema iz četrtega odstavka 5. člena Sporazuma z Nemčijo zato praviloma ne bi bila uporabna. (5) in (7)

5 Kaj izhaja iz sodne prakse Sodišča EU

5 1 Titanium

Sodišče EU je v sodbi Titanium z dne 3. junija 2021 odločilo, da nepremičnina, ki nima lastnega osebja za opravljanje storitev v državi, ne pomeni stalne poslovne enote za DDV. Sodba zavrača sklepanje, da že trajno premoženje ali prostor avtomatično zadostuje. Za Podjetje B je pomembna zato, ker zaloga in skladiščni prostor brez njegovega osebja še ne ustvarita enote. Primer A je drugačen, saj ima Podjetje A na gradbišču lastno operativno ekipo. (8)

5 2 Berlin Chemie

Sodba Berlin Chemie z dne 7. aprila 2022 pojasnjuje, da povezana družba ali pogodbeni izvajalec v drugi državi članici sama po sebi nista stalna poslovna enota naročnika. Davčni organ mora ugotoviti, ali ima tuje podjetje lokalne človeške in tehnične vire dejansko na razpolago kot lastne. Pravna povezanost in ekskluzivna pogodba sta lahko okoliščini presoje, vendar ne nadomestita materialnih pogojev. To omejuje možnost avtomatičnega pripisa virov neodvisnega skladiščnika Podjetju B. (9)

5 3 Cabot Plastics

V zadevi Cabot Plastics je Sodišče EU 29. junija 2023 nadalje razvilo test razpolaganja z viri. Tudi kadar izvajalec skoraj vse svoje storitve opravlja za enega naročnika, njegovi viri ne postanejo samodejno viri naročnika. Naročnik mora imeti neposreden in trajen dostop do njih podobno, kot če bi bili njegovi. Sodišče je poudarilo tudi, da isti viri praviloma ne morejo hkrati opravljati in prejemati iste storitve. To je osrednje merilo za presojo pogodbe med Podjetjem B in celjskim logističnim izvajalcem. (10)

5 4 Adient

Sodba Adient z dne 13. junija 2024 zahteva ločitev med enoto, ki prejema storitve, in enoto, ki opravlja izhodne dobave. Pri določanju plačnika DDV je treba ugotoviti, ali ima lokalna enota dovolj stalne vire za konkretno dobavo in ali pri njej dejansko sodeluje. Viri, uporabljeni samo za pripravljalne ali pomožne naloge, ne zadostujejo. Sodba zato podpira transakcijski pristop četrtega odstavka 76. člena ZDDV-1 in 53. člena Izvedbene uredbe. Pri Podjetju A je sodelovanje očitno močnejše kot pri Podjetju B v različici z neodvisnim skladiščnikom. (11)

6 Primerjalna preglednica zakonskih podlag

Položaj	DDV enota	Identifikacija in plačnik	DDPO enota	Ključni členi
A 24 mesecev, lastna ekipa in oprema	Zelo verjetno da; sodeluje pri gradnji	Da pred začetkom; pri gradbenih delih DDV obračuna SI INVEST po 76.a členu	Da, če projekt dejansko preseže 12 mesecev; od začetka	ZDDV-1 27, 76(4), 76.a, 78; Uredba 11(2), 53; ZDDPO-2 6(2)(2), 6(5); HR konvencija 5(3), 7
A brez sodelujoče DDV enote, samo redni SI kupec	Ne oziroma ne sodeluje	Praviloma brez identifikacije samo zaradi dobave; DDV plača prejemnik po 76(3)	Lahko vseeno nastane gradbena DDPO enota po več kot 12 mesecih	ZDDV-1 27, 76(3), 76(4); ZDDPO-2 6; HR konvencija 5
B neposredna dobava Nemčija Slovenija	Ne	Praviloma ne; slovenski kupec obračuna pridobitev	Ne ob navedenih dejstvih	ZDDV-1 pravila o dobavi in pridobitvi znotraj Unije; DE konvencija 5, 7
B splošna lastna zaloga pri neodvisnem 3PL	Praviloma ne	Da pred prenosom; B obračuna pridobitev in DDV od domače prodaje	Praviloma ne, če prostor ni na razpolago in gre za neodvisnega izvajalca	ZDDV-1 9, 12, 23, 76(1)(5), 78; Uredba 11
B skladiščenje na odpoklic za znanega kupca	Ne	Praviloma ne samo zaradi te ureditve, če so izpolnjeni vsi pogoji	Praviloma ne	ZDDV-1 9.a; Direktiva 17a
B lastno skladišče, zaposleni in prodaja	Zelo verjetno da; sodeluje pri dobavah	Da; B obračuna DDV od običajnih domačih dobav	Zelo verjetno da	ZDDV-1 76, 78; Uredba 11(2), 53; ZDDPO-2 6, 7; DE konvencija 5, 7

 

7 Praktični kontrolni seznam

• Opisati je treba vse prostore, gradbišča in skladišča, ki jih tuje podjetje uporablja v Sloveniji, ter pravno podlago uporabe.
• Za vsako osebo v Sloveniji je treba ugotoviti delodajalca, trajanje prisotnosti, pooblastila, odgovornost in dejanske naloge.
• Popisati je treba tehnične vire ter preveriti, ali jih ima tuje podjetje dejansko na razpolago kot lastne.
• Vsako vrsto dobave je treba obravnavati ločeno, ker lahko ista slovenska organizacija pri eni dobavi sodeluje, pri drugi pa ne.
• Pri blagu je treba slediti lastništvu, državi začetka in konca prevoza ter trenutku prenosa razpolagalne pravice.
• Pri zalogi na odpoklic je treba za vsako pošiljko dokazati vnaprej znanega kupca, evidence, poročanje in 12-mesečni rok.
• Pri gradbenem projektu je treba od pripravljalnih del naprej voditi časovnico, ker se ob preseženem pragu DDPO-enota šteje od začetka.
• Pogodbe morajo biti primerjane z dejanskim izvajanjem; davčna presoja sledi gospodarski in poslovni stvarnosti.
• Pred prvo transakcijo je treba preveriti DDV-P3, slovensko davčno številko, DDV-O, rekapitulacijsko poročilo in poročilo po 76.a členu.
• Dokumentacija za DDPO mora omogočiti razumno pripisovanje prihodkov, stroškov, sredstev, funkcij in tveganj slovenski poslovni enoti.

8 Sklep

Podjetje A in Podjetje B pokažeta dva različna razloga za slovensko DDV-identifikacijo. Pri hrvaškem gradbincu 24-mesečna organizirana prisotnost z lastnim osebjem, vodstvom in opremo zelo verjetno ustvari stalno poslovno enoto za DDV, ki sodeluje pri gradnji. Podjetje A se mora identificirati, pri gradbenih situacijah med slovenskima identificiranima zavezancema pa DDV obračuna naročnik po 76.a členu ZDDV-1.

Pri nemškem trgovcu je rezultat odvisen od toka blaga. Neposredne dobave iz Nemčije rednemu slovenskemu kupcu praviloma ne zahtevajo slovenske identifikacije Podjetja B. Prenos splošne lastne zaloge v Slovenijo pa povzroči obdavčljivo pridobitev in s tem obvezno identifikacijo, čeprav skladišče ne predstavlja stalne poslovne enote. Posebna ureditev skladiščenja na odpoklic je mogoča samo ob kumulativno izpolnjenih pogojih. Lastno skladišče z zaposlenimi in operativno prodajno funkcijo pa zelo verjetno ustvari tudi stalno poslovno enoto.

Za DDPO je potrebna samostojna presoja. Pri Podjetju A 24-mesečna gradnja presega več kot 12-mesečni prag, zato se poslovna enota ob dejanskem preseganju šteje od začetka projekta. Pri Podjetju B čas sam ne odloča; bistveno je stalno mesto poslovanja, razpolaganje s prostorom in vsebina dejavnosti. Zato mora tuje podjetje davčno presojo opraviti pred začetkom projekta ali prvim premikom blaga, ne šele ob prvem davčnem nadzoru.

 

9 Viri in njihov pomen za članek

Viri so označeni enako kot sklici v besedilu. Pri predpisih je naveden datum prvotne objave; analiza uporablja veljavno besedilo na dan 15. septembra 2026.

(1) Zakon o davku na dodano vrednost ZDDV-1 uradni vir

Datum in mesto objave: sprejet 27. oktobra 2006; objavljen 16. novembra 2006; Uradni list RS, št. 117/2006, z nadaljnjimi spremembami; uporabljeno veljavno besedilo na PISRS.

• Zakon je neposredna slovenska pravna podlaga za določitev kraja dobave, plačnika DDV in obveznosti identifikacije.
• Njegov 27. člen umešča gradbene storitve na slovenski nepremičnini v Slovenijo.
• Tretji in četrti odstavek 76. člena določata položaj tujega dobavitelja ter pomen sodelovanja stalne poslovne enote.
• Člen 76.a ureja obrnjeno davčno obveznost pri gradbenih delih med identificiranima zavezancema.
• Členi 9, 9.a, 12, 23 in 78 so odločilni za prenos zaloge, skladiščenje na odpoklic in identifikacijo Podjetja B.

(2) Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost uradni vir

Datum in mesto objave: objavljen 30. decembra 2006; Uradni list RS, št. 141/2006, z nadaljnjimi spremembami; uporabljeno veljavno besedilo na PISRS.

• Pravilnik podrobneje ureja uporabo ZDDV-1 in postopkovne zahteve davčnih zavezancev.
• Za gradbeni primer je pomemben zaradi opredelitve prejemnika kot plačnika po 76.a členu.
• Pravilnik gradbena dela povezuje s področjem F Gradbeništvo po standardni klasifikaciji dejavnosti.
• S tem pomaga določiti, katere mesečne situacije Podjetja A sodijo v domačo obrnjeno davčno obveznost.
• Uporabiti ga je treba skupaj z zakonom, saj sam ne more razširiti zakonsko določenega prenosa obveznosti.

(3) Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost uradni vir

Datum in mesto objave: sprejeta 28. novembra 2006; objavljena 11. decembra 2006; Uradni list Evropske unije L 347, str. 1.

• Direktiva je temelj harmoniziranega sistema DDV, ki ga izvaja ZDDV-1.
• Njena pravila omejujejo nacionalno razlago kraja dobave in osebe, ki mora plačati DDV.
• Člen 47 določa kraj storitev, povezanih z nepremičninami.
• Člena 192a in 194 urejata pomen sodelujoče stalne poslovne enote in možnost prenosa davčne obveznosti.
• Člen 17a je evropska podlaga za posebno ureditev skladiščenja na odpoklic.

(4) Izvedbena uredba Sveta EU št. 282/2011 uradni vir

Datum in mesto objave: sprejeta 15. marca 2011; objavljena 23. marca 2011; Uradni list Evropske unije L 77, str. 1.

• Uredba se uporablja neposredno in enotno v vseh državah članicah.
• Člen 11 določa trajnost ter človeške in tehnične vire stalne poslovne enote.
• Ločuje enoto, ki prejema storitve, od enote, ki jih opravlja.
• Člen 53 zahteva dejansko sodelovanje enote pri konkretni dobavi pred izvedbo ali med njo.
• Uredba zato predstavlja glavni test za presojo gradbišča Podjetja A in skladiščnih modelov Podjetja B.

(5) Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2 uradni vir

Datum in mesto objave: sprejet 26. oktobra 2006; objavljen 16. novembra 2006; Uradni list RS, št. 117/2006, z nadaljnjimi spremembami; uporabljeno veljavno besedilo na PISRS.

• Zakon določa notranjepravni pojem poslovne enote nerezidenta.
• Njegov 6. člen vključuje stalno mesto poslovanja in posebna pravila za gradbene projekte.
• Za gradbišče določa prag dejavnosti, ki trajajo dlje kot 12 mesecev.
• Peti odstavek istega člena ob preseženem pragu nastanek enote veže na začetek dejavnosti in pripravljalnih del.
• Zakon omogoča jasno ločitev DDPO-enote od stalne poslovne enote za DDV.

(6) Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja uradni vir

Datum in mesto objave: podpisan 10. junija 2005; zakon o ratifikaciji objavljen 25. oktobra 2005; Uradni list RS Mednarodne pogodbe, št. 16/2005 oziroma Uradni list RS, št. 94/2005; začel veljati 10. novembra 2005.

• Sporazum omejuje slovensko pravico do obdavčitve dobička hrvaškega podjetja.
• Tretji odstavek 5. člena za gradbišče ali projekt gradnje oziroma montaže določa prag več kot 12 mesecev.
• Ker projekt Podjetja A traja 24 mesecev, je pogodbeni prag presežen.
• Sedmi člen dovoljuje Sloveniji obdavčiti samo dobiček, ki se pripiše slovenski stalni poslovni enoti.
• Sporazum za DDV ni pravna podlaga, zato ne sme nadomestiti ločene presoje po ZDDV-1 in pravu EU.

(7) Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja uradni vir

Datum in mesto objave: podpisan 3. maja 2006; zakon o ratifikaciji objavljen 12. decembra 2006; Uradni list RS Mednarodne pogodbe, št. 22/2006 oziroma Uradni list RS, št. 129/2006; začel veljati 19. decembra 2006.

• Sporazum določa, kdaj sme Slovenija obdavčiti poslovni dobiček nemškega Podjetja B.
• Prvi odstavek 5. člena zahteva stalno mesto poslovanja, prek katerega poteka poslovanje.
• Četrti odstavek vsebuje izjeme za skladiščenje, razstavljanje, dostavo in druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti.
• Te izjeme so pomembne pri neodvisnem logističnem izvajalcu, vendar so vprašljive pri lastnem skladišču z jedrno prodajno funkcijo.
• Sedmi člen določa obdavčitev samo tistega dobička, ki ga je mogoče pripisati slovenski enoti.

(8) Sodba Sodišča EU v zadevi Titanium Ltd C-931/19 uradni vir

Datum in mesto objave: izdana 3. junija 2021; ECLI:EU:C:2021:446; objavljena v digitalnem Zborniku sodne prakse na EUR-Lex.

• Sodba neposredno razlaga pojem stalne poslovne enote za DDV.
• Sodišče je presodilo, da nepremičnina brez lastnega osebja ne zadostuje.
• Odločitev preprečuje enačenje trajnega sredstva ali prostora z organizacijsko strukturo.
• Za Podjetje B kaže, da zaloga in skladišče sama ne ustvarita stalne poslovne enote.
• Hkrati pojasnjuje razliko do Podjetja A, ki ima na gradbišču lastno operativno osebje.

(9) Sodba Sodišča EU v zadevi Berlin Chemie A Menarini C-333/20 uradni vir

Datum in mesto objave: izdana 7. aprila 2022; ECLI:EU:C:2022:291; objavljena v digitalnem Zborniku sodne prakse na EUR-Lex.

• Sodba obravnava možnost pripisa lokalnih virov povezane družbe tujemu podjetju.
• Povezanost družb sama ne vzpostavi stalne poslovne enote.
• Odločilno je, ali ima tuje podjetje človeške in tehnične vire na razpolago podobno kot lastne.
• Ekskluzivna pogodba je lahko dokazna okoliščina, vendar ni samostojen dokaz enote.
• Pravilo je uporabno tudi pri presoji razmerja med Podjetjem B in slovenskim logističnim izvajalcem.

(10) Sodba Sodišča EU v zadevi Cabot Plastics Belgium C-232/22 uradni vir

Datum in mesto objave: izdana 29. junija 2023; ECLI:EU:C:2023:530; objavljena v digitalnem Zborniku sodne prakse na EUR-Lex.

• Sodba izostri test dejanskega razpolaganja z viri pogodbenega izvajalca.
• Tudi skoraj izključni izvajalec svojih zaposlenih in opreme ne prenese avtomatično naročniku.
• Naročnik mora imeti neposreden in trajen dostop do virov podobno kot do lastnih.
• Isti viri praviloma ne morejo hkrati opravljati in prejemati iste storitve.
• Ta merila podpirajo sklep, da neodvisni 3PL v osnovni različici ne ustvari DDV-enote Podjetja B.

(11) Sodba Sodišča EU v zadevi Adient Ltd Co KG C-533/22 uradni vir

Datum in mesto objave: izdana 13. junija 2024; ECLI:EU:C:2024:501; objavljena v digitalnem Zborniku sodne prakse na EUR-Lex.

• Sodba je najnovejši obravnavani razvoj meril stalne poslovne enote.
• Ločuje strukturo za prejem storitev od strukture za opravljanje izhodnih dobav.
• Zahteva konkretno presojo funkcij, ki jih lokalni človeški in tehnični viri dejansko opravljajo.
• Pripravljalne in pomožne naloge same ne zadoščajo za stalno poslovno enoto.
• Odločitev je pomembna za test sodelovanja enote pri dobavi po 53. členu Izvedbene uredbe.

(12) SPOT Davek na dodano vrednost uradni vir

Datum in mesto objave: spletna stran državnega portala za poslovne subjekte; zadnja sprememba 6. maja 2025; objava na portalu SPOT.

• Vir povzema uradni slovenski postopek identifikacije tujih davčnih zavezancev.
• Izrecno potrjuje, da identifikacija praviloma ni obvezna, kadar neidentificirani tuji dobavitelj dobavlja samo rednemu slovenskemu DDV-zavezancu in DDV plača prejemnik.
• Hkrati med razlogi za obvezno identifikacijo našteva pridobitev blaga in prenos lastnega blaga v Slovenijo.
• Za zahtevek DDV-P3 navaja rok najmanj 15 dni pred začetkom dejavnosti in zahtevana dokazila.
• Vir je pomemben za praktično izvedbo zakonskih zaključkov, vendar ne nadomešča besedila zakona in uredbe.

 

 

 

 

PONUDBA - DAVČNI NASVET – POSLOVANJE TUJEGA PODJETJA V SLOVENIJI

Individualni davčni posvet – do 60 minut

Osebno ali preko Microsoft Teams

Storitev je namenjena tujim podjetjem, njihovim direktorjem, računovodjem in drugim odgovornim osebam, ki želijo pred začetkom ali pri nadaljnjem poslovanju v Sloveniji preveriti svoje davčne obveznosti ter pravilno organizirati poslovanje.

Davčni nasvet se pripravi na podlagi predhodno poslanega vprašanja in opisa konkretnega poslovnega primera.

Kaj pridobite?

V okviru davčnega posveta bomo analizirali vaš konkretni način poslovanja v Sloveniji in preverili zlasti:

• ali se mora tuje podjetje v Sloveniji identificirati za DDV;
• ali ima oziroma lahko pridobi stalno poslovno enoto za namene DDV;
• kdo mora pri posamezni transakciji obračunati slovenski DDV;
• ali ima oziroma lahko pridobi poslovno enoto nerezidenta po ZDDPO-2;
• kakšne so posledice poslovne enote za obdavčitev dobička v Sloveniji;
• vpliv zaposlenih, skladišča, gradbišča, opreme, podizvajalcev in drugih virov v Sloveniji;
• vpliv trajanja poslovanja, načina sklepanja pogodb, logistike ter dejanske organizacije dela;
• katere registracijske, evidenčne in davčne obveznosti je treba urediti pred začetkom oziroma med izvajanjem poslovanja v Sloveniji.

Pri presoji je pomembno, da DDV-identifikacija, stalna poslovna enota za DDV in poslovna enota po ZDDPO-2 niso isti pojmi. Tuje podjetje se lahko mora identificirati za DDV tudi brez stalne poslovne enote za DDV, prav tako pa se merila za poslovno enoto po ZDDPO-2 razlikujejo od meril za stalno poslovno enoto za DDV.

 

Za katere primere je storitev primerna?

Davčni posvet je primeren zlasti, kadar tuje podjetje:

• izvaja gradbena dela ali druge projekte v Sloveniji;
• prodaja blago oziroma opravlja storitve slovenskim kupcem;
• vzpostavlja skladišče ali zalogo blaga v Sloveniji;
• uporablja konsignacijsko skladišče oziroma skladiščenje na odpoklic;
• zaposluje ali napotuje delavce v Slovenijo;
• uporablja slovenske podizvajalce ali logistične izvajalce;
• najema poslovne prostore, skladišče ali drugo infrastrukturo;
• načrtuje daljše oziroma stalnejše poslovanje na slovenskem trgu.

Pri gradbenih projektih je treba posebej preveriti tudi časovne in druge pogoje za nastanek poslovne enote po ZDDPO-2 in ustrezni mednarodni pogodbi. V delovni strokovni podlagi je na primer analiziran 24-mesečni gradbeni projekt ter različne oblike prodaje in skladiščenja blaga v Sloveniji.

 

Kako poteka davčni nasvet?

Pred sestankom nam posredujete:

1. kratek opis načrtovanega oziroma obstoječega poslovanja v Sloveniji;
2. konkretno davčno vprašanje;
3. po potrebi pogodbe, ponudbe, organigram, opis logistike ali drugo relevantno dokumentacijo.

Posredovano vprašanje in dokumentacijo predhodno pregledamo, nato pa izvedemo individualni davčni posvet v trajanju do 60 minut.

Sestanek je mogoče izvesti tudi preko Microsoft Teams.

Na posvetu boste prejeli praktično strokovno usmeritev glede tega, kako organizirati poslovanje v Sloveniji in katere davčne obveznosti je treba urediti.

 

Po davčnem posvetu boste lažje odgovorili na vprašanja:

Ali se moramo v Sloveniji identificirati za DDV?

Ali imamo v Sloveniji stalno poslovno enoto za namene DDV?

Ali imamo poslovno enoto po ZDDPO-2 in mednarodni pogodbi?

Kdo mora obračunati slovenski DDV?

Kako naj organiziramo poslovanje, da bodo davčne obveznosti v Sloveniji pravilno urejene?

IZVAJALCI

TAXIN d.o.o.

Davčni nasvet izvajata:

mag. Franc Derganc
TAXIN d.o.o.

in

mag. Suzana Tokić
ST-KONZULTACIJE

Informacije

E: info@taxin.si
T: +386 7 33 80 290

PRIJAVA IN REZERVACIJA TERMINA

Za prijavo na Microsoft Teams sestanek do 60 minut izpolnite obrazec na naslednji povezavi:

REZERVACIJA TERMINA – TEAMS SESTANEK DO 60 MINUT

V obrazcu izberite možnost:

E. Želim sestanek TEAMS do 60 minut

V obrazcu na kratko opišite svoje vprašanje oziroma primer, ki ga želite obravnavati.

Na podlagi posredovanega vprašanja vam bomo poslali ponudbo in se z vami dogovorili za termin sestanka.

VEČ O TEMI

Na portalu www.modro-poslovanje.si je objavljen strokovni članek:

»Poslovna enota tujega podjetja (iz R Hrvaške in ZR Nemčije) po ZDDV-1 in ZDDPO-2 – v SLOVENIJI«

Članek na praktičnih primerih obravnava razlikovanje med:

• DDV-identifikacijo tujega podjetja v Sloveniji;
• stalno poslovno enoto za namene DDV;
• poslovno enoto nerezidenta po ZDDPO-2;
• vplivom različnih načinov organizacije poslovanja na davčne obveznosti v Sloveniji.

Pri presoji se upoštevajo zlasti ZDDV-1, ZDDPO-2, Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011, relevantne mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja ter sodna praksa Sodišča Evropske unije.

Trajanje posveta: do 60 minut
Način izvedbe: osebno ali Microsoft Teams
Pogoj: predhodno poslano vprašanje in osnovni opis dejanskega stanja
Kontakt: info@taxin.si | +386 7 33 80 290