Na podlagi četrtega odstavka 79. člena ZDavP-2 v primeru, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od vložene napovedi, krijeta davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške. Glede na citirano zavezujočo določbo ZDavP-2 je pritožbeni organ glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi povsem pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.
|
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost, deloma pa jo določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU. Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
|
V postopku DIN je bilo ugotovljeno, da tožnik v poslovnih knjigah ni evidentiral vseh poslovnih dogodkov, zato so poslovne knjige nepravilne. Denarna sredstva so na TRR tožnika nakazovale tudi druge osebe in ne kupci, katerim so bili računi izdani.
|
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi ni sporno, da je odločba, s katero je bil odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013, postala dokončna 19. 12. 2014, po poteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (18. 1. 2015) pa tudi pravnomočna. Razveljavitev določbe ZUJF na podlagi ustavne odločbe tako ne učinkuje na predmetno odločbo, učinka pa tudi nima na odločbe vseh drugih zavezancev, katerih odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti so do 7. 3. 2015 postale pravnomočne.
|
|
|
Izdani račun še ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV, ampak mora biti izkazano, da je bila izdaja računa posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugim davčnim zavezancem.Ker je revident odbijal vstopni DDV v zvezi z dobavo, ki jo je dejansko opravil sam, zgolj navidezno pa je prikazal, da jo je opravil drug davčni zavezanec, ob upoštevanju tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 ni imel ustrezne podlage za odbijanje vstopnega DDV, zaradi česar mu je bil DDV pravilno in zakonito dodatno odmerjen in naložen v plačilo.
|
V obravnavani zadevi družba izrecne izjave o odpustu dolga v smislu 319. člena OZ ni dala, vendar pa je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDavP-2 v davčnih zadevah treba enakovredno obravnavati tudi druga ravnanja davčnih zavezancev (upnikov), ki imajo enake učinke kot v OZ urejeni odpust dolga. Iz ugotovljenih dejstev in okoliščin mora torej izhajati, da davčni zavezanec ni imel namena izterjati dolga, na kar je mogoče sklepati, če s svojim ravnanjem povzroči, da tega niti ni več mogoče storiti.Dejanje prostovoljnega izbrisa, ki ga je v imenu družbe opravil revident kot njena odgovorna oseba, je imelo za posledico prenehanje pravne osebe kot upnice oziroma njeno zlitje z revidentom kot edinim družbenikom in hkrati dolžnikom. Ker v takih okoliščinah ni subjekta, ki bi zahteval vračilo posojil, pomeni, da se je družba z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila. To pa ima za posledico, da je bil revidentu...
|
Prvi odstavek 19. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Sporazum) določa izključno pristojnost posamezne države za obdavčitev posebne vrste dohodkov, tistih, ki jih posameznik prejme za opravljanje storitev za državo pogodbenico. Tretji odstavek 19. člena Sporazuma pa določa, da se za prejemke in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države ali drugega pravnega subjekta po javnem pravu te države uporabljajo določbe 15. do 18. člena Sporazuma. Torej omejuje izjemo od sistema davčnih kreditov, ki jo vzpostavlja prvi odstavek istega člena. Z jezikovno razlago prvega odstavka 19. člena Sporazuma je tako mogoče ugotoviti, da predmetna določba ureja zgolj dohodke od opravljenih storitev za državo pogodbenico.
|
Če je pravni posel sklenjen iz nedopustnega nagiba, to ne pomeni, da je navidezen, temveč velja prav nasprotno, namreč, če je pravni posel sklenjen zaradi določenega nagiba, potem je toliko bolj gotovo, da je imela stranka tudi resnično voljo za sklenitev pravnega posla. Na davčnopravnem področju se takšni posli obravnavajo po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju ter če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.Ker je sistem DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati tudi stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, v prvi vrsti stališče, da se prejemnika računa, ki je bil podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira z zavrnitvijo...
|
|
Na podlagi petega odstavka 95. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13-ZIPRS1415, 86/14 in 90/15) morajo davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja davčnega organa, sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga v elektronski obliki prek sistema eDavki predložiti davčnemu organu, in sicer najkasneje do 31. januarja 2017.
Obračune pavšalnega nadomestila za leto 2016 so dolžni predložiti vsi davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, ne glede na čas veljavnosti dovoljenja (torej tudi davčni zavezanci, ki so imeli dovoljenje le del leta 2016).
Če se je dovoljenje med letom preneslo na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva, mora obračun DDV-OPN predložiti slednji (torej predstavnik, na katerega se je preneslo dovoljenje), in sicer za celotno obdobje veljavnosti dovoljenja.
Obračun pavšalnega nadomestila so dolžni predložiti tudi imetniki dovoljenj, ki v letu 2016 niso opravili nobene dobave na podlagi veljavnega dovoljenja. V tem primeru se na predloženem obrazcu DDV-OPN izpolni le podatke o imetniku dovoljenja, številki dovoljenja, imenu in priimku ter telefonski številki kontaktne osebe, kraju in datumu izdaje obrazca in podpis.
Zavezanci – imetniki dovoljenja za pavšalno nadomestilo v letu 2016, ki ne bodo sestavili in predložili obračuna pavšalnega nadomestila v predpisanem roku oziroma v obračunu ne bodo izkazali predpisanih podatkov, so lahko kaznovani za prekršek z globo od 200 do 1.200 eurov.
|
Obveščamo vas, da je od danes naprej na voljo vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2016. Podatke lahko preverite v osebnem portalu eDavki pod rubriko Vpogledi - KP_vpogledi.
Podatki so sestavljeni na podlagi predloženih individualnih podatkov v REK obrazcih z datumom izplačila od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. Vključeni so REK obrazci, ki so bili z navedenim kriterijem datuma izplačila finančni upravi predloženi do vključno 12. 1. 2017. Podatki so bili objavljeni 16. 1. 2017 (brez osvežitve v primeru naknadno predloženih REK obrazcev ali popravkov REK obrazcev) in izplačevalcem na vpogled do 31. 1. 2017.
Podatki so namenjeni le izplačevalcem za primerjavo podatkov iz predloženih individualnih REK (iREK) obrazcev in pripravljenimi obvestili prejemnikom dohodkov (Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 mora izplačevalec izročiti prejemniku dohodka do 31. 1. 2017). V pripravljenih podatkih so vključeni tudi podatki o dohodkih, ugotovljenih v morebitnih davčnih nadzorih pri izplačevalcih za navedeno obdobje, ki jih je izplačevalec dolžan vključiti v obvestilo prejemniku dohodka. Če izplačevalec na podlagi navedene primerjave ugotovi, da podatki, ki jih je finančni upravi predložil na iREK obrazcih, niso pravilni, naj finančni upravi čimprej predloži manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih REK obrazcev. Tako vložene REK obrazce oziroma popravke REK obrazcev bo finančna uprava upoštevala pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine samo v primeru, da bodo predloženi najpozneje do 31. 1. 2017.
|
|
|
- Vprašanje 310: Kako lahko zavezanci pridobijo podatke o računih in poslovnih prostorih, ki so jih posredovali v davčno potrjevanje?
|
Ker je bila višina izplačane garancije odvisna od vrednosti tožnikovega portfelja (banka je plačala le razliko med zneskom dogovorjene garancije in vrednostjo portfelja na dan izplačila), je tožena stranka pravilno zaključila, da navedeno plačilo predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek oziroma odškodnino, torej pokritje izgube, ki je tožniku nastala na podlagi osnovne pogodbe o gospodarjenju z vrednotnimi papirji. Tak dohodek pa pomeni dohodek v smislu 11. točke 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino.
|
V 271. členu ZDavP-2 je posebej predpisano še, kako je z (naknadnim) uveljavljanjem olajšav, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena zakona je to mogoče storiti tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, po poteku roka za vložitev napovedi oziroma najpozneje v roku za pritožbo pa le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo zavezanec vloži v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 in torej za napoved, ki se vloži (do 31. julija tekočega leta) v primeru, če informativni izračun ni bil vročen v predpisanem roku. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
|
Pravica uveljavljanja stroškov za delo v tujini predstavlja davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 je to mogoče storiti še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, če gre za vložitev napovedi v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
|
Za odmerno leto 2016 se kontrolni podatki oddajajo enako kot pretekla odmerna leta, preko portala eDavki – obrazec KP-KPD. Za pripravo podatkov za leto 2016 ni na voljo program WDohod. Podatki za uvoz se lahko pripravijo ročno v eDavkih v sklopu obrazca KP-KPD, kjer je možnost izdelati datoteko tako, da v razdelku »Izdelaj datoteko« izberete ustrezen VIR podatkov, ki ga želite pripraviti za oddajo.
Preko sistema eDavki je omogočena priprava ali uvoz in oddaja naslednjih podatkov:
- VirPN2,
- VirOpr,
- VirObr,
- VirOdiv,
- VirVdc,
- VirOprkm,
- Vir6600,
- VirSkupkm,
- Vir5900,
- VirPon,
- VirSport1,
- VirSport2 in
- VirUmik.
Omogočen je tudi uvoz in oddaja predpripravljenih podatkov:
- VirInva,
- VirPN1,
- VirPN2 in
- VirVdcA5B.
|
|
|
Obveščamo vas, da je na spletni strani eDavki objavljena nova različica programa Silvester Pelias(8.0.0.3). Spremembe glede na verzijo 7.0.0.4 so navedene spodaj.
Silvester Pelias:
• v polju »Davčni obračun v skladu z 61. členom ZDDPO-2« je blokirana četrta opcija (zavezanec ne more izbrati opcije »obračun družbe tveganega kapitala za izvajanje dopustnih naložb tveganega kapitala (četrti odstavek 61. člena)« - velja za davčne obračune za leto 2016 in naprej,
• dodane so nekatere nove kontrole (primeroma na zap. št. 2.2, 2.3, 6.6 in 7.1 davčnega obračuna),
• spremenjena je davčna stopnja iz 17% na 19%. Nova davčna stopnja velja za izračun akontacije za leto 2017 v davčnem obračunu za leto 2016, za davčno obveznost pa (bo) velja nova davčna stopnja v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki se začne od vključno 1. 1. 2017 dalje ,
• spremenjene so nekatere kontrole na prilogi 9,
• dopolnjena so opozorila na prilogi 4 po Pravilniku o izvajanju ZDavP-2 (sprememba se nanaša na višino zamudnih obresti ob oddaji davčnega obračuna kot samoprijave po 55. členu ZDavP-2 in na oddajo popravka davčnega obračuna po 140. a členu ZDavP-2).
Zakonske podlage, ki jih upošteva Silvester Pelias različica 8.0.0.3:
• (DDPO) Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2N (Uradni list RS, št. 68/16 z dne 4. 11. 2016),
• (DDPO) Pravilnik o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 101/15 z dne 23. 12. 2015),
• (DDPO) Zakon o razvojni podpori v Pomurski Regiji v obdobju 2010-2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15).
|