BAZA ZNANJA

Odprto pismo in pobuda za sprejem dveh zakonov - "PAKET SVOBODA IN DAVKI", ki bi bistveno izboljšala dejansko udejanjanje človekovih pravic na področju vseh 4 sklopov javnih dajatev v Sloveniji, kot jih predvideva Ustava RS

Ustavno sodišče RS je v zvezi s sistemom ravnovesij zapisalo naslednje:

»Zato je v zgodovinsko poslanstvo slovenske Ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema, medtem ko ostaja njen najpomembnejši neposredni cilj varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin vsakogar danes in tukaj. Državno ureditev določa Ustava tako, da je država dolžna varovati in zagotavljati človekove pravice in svoboščine ter s tem, da država lahko sama posega vanje le na ustavno dovoljen način ter v skladu z zakonom.«

Pravice plačnikov davkov pri nas in v Kanadi. 

Utemeljitev pravic plačniko davkov v Kanadi - Povezava: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2797381. 

Davki v R SLoveniji predstavljajo okoli 40% bruto družbenega produkta, kot ga izračunava SURS. 

V izračunih oz. tabelah niso predstavljeni vsi izdatki plačnikov davkov, saj statistika ne zajema drugih dajatev, ki jih najdemo npr. na položnicah za elektriko. 

Pravice plačnikov pri nas oz. v KANADI

Astrofizika, pardon, davki za vse, ki se jim mudi

Če bi imeli v SLOVENIJI VARUHA pravic davkoplačevalcev in bi slednji imel "dejanske" pristojnosti, potem bi......

Nelogičnost sistema plačevanje prispevkov za zdravstvo in pokojnine ter socialo, ki mogoče izvira iz "nelogičnosti" ustavne ureditve in naše prakse ?

Ali je pri nas resnično vsako delo "enakopravno" obravnavano, kot to določa Ustava?

Kako se "resno" lotiti ustanovitve podjetja?  Kaj moram vedeti, ko želim delovati kot podjetnik v R Sloveniji?

Če bi bili "grajski norčki", bi morali predlagati (kar bi zagotovilo ustavno-pravno pobiranje javnih dajatev) naši zakonodajni veji oblasti, ZAKON, ki bi imel samo en člen:

Na podlagi "Zakon o pravici države, da ukine vse pravice plačnikov davkov", mora plačnik davkov:

• plačati vsakršno odmero javnih dajatev v R Slovenji, ki jo odmeri pristojni organ (FURS itd.),
• četudi odmera temelji na t.i. (lahko so zapisane tudi v LETP ali drugih nepomembnih mednarodnih aktih) kršitvah pravic plačnikov davkov.

Dne 11.12.2024 je Ministrstvo za finance, na svojih spletnih straneh zapisalo:

Na Ministrstvu za finance smo v javno obravnavo na portalu eDemokracija predložili predlog Zakona o individualnih naložbenih računih, ki smo ga pripravili v skladu s Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030. Z zakonom želimo spodbuditi in poenostaviti dolgoročno varčevanje prebivalstva v finančnih instrumentih.

S predlogom zakona uvajamo individualni naložbeni račun, ki je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja prebivalstva v finančnih instrumentih, razširitvi možnosti za razpršitev prihrankov prebivalstva, razvoju slovenskega trga kapitala in razširitvi virov financiranja gospodarstva.

Namen takšnega računa je posamezniku omogočiti novo naložbeno priložnost za dolgoročnejše varčevanje z razpršitvijo naložb v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov na organiziranem trgu kapitala, pri čemer težimo k enostavnosti uporabe takšnega računa in čim manj administrativnim obremenitvam. Račun bo mogoče odpreti pri ponudnikih finančnih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in bodo vpisani v register ponudnikov, ki ga bo vodila Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki bo tudi pristojna za nadzor nad temi ponudniki.

JAVNA PONUDBA ZA STROKOVNE ČLANKE na zgoraj temo »Kako udejanjiti pravico do dobre uprave, tudi v Sloveniji«

Pravica do dobre uprave v javnodajatvenih zadevah (Right to good administration – 41. člen Listine EU o temeljnih pravicah) – kdaj bomo bili »deležni« pravice do dobre uprave tudi v Slvoeniji?

Ali

Kdaj bodo slovenski upravni in sodni organi, začeli z t.i. lojalno uporabo prava EU (LEUTP), v vseh postopkih odmere in porabe obveznih javnih dajatev

in

kdaj bodo slovenski davčni posredniki (računovodje, davčni svetovalci, odvetniki, notarji, ki sodelujejo v javno dajatvenih postopkih) pričeli z dejanskim varovanjem človekovih pravic strank v javno dajatvenih postopkih, kar je ključni pogoj, da slovenska podjetja in posamezniki (sploh lahko) udejanjijo človekove pravice v postopkih plačevanja (in porabe?) vseh obveznih javnih dajatev pri nas?

VZORCA vlog za odpravo kršitev človekovih pravic v skladu z (med drugim)

• 3. členom Zakona o varuhu za človekove pravice,

• 3. točko 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,

• Etičnim kodeksom zaposlenih v Finančni upravi Republike Slovenije z dne 24.12.2024,

• 8., 12. členom Zakona o finančni upravi ter smiselni uporabi 43. člena ZFU (obravnava te vloge se mora izvesti po pravilih, kot veljajo za specifično urejene zadeve),

• 4.-8., 13.-14.g, 15.-19. členom Zakona o davčnem postopku,

• temeljnimi načeli upravnega postopka, ki urejajo pravice plačnikov davkov ter

• določili Ustave Republike Slovenije v delu človekovih pravic ter mednarodnimi akti (LEUTP[1], EKČP itd.), s poudarkom na 26. členom Ustave RS

• itd (sodna praksa Kobler itd.).

in ZAHTEVEK ZA POVRNITEV ŠKODE ZARADI KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC

Članek ni avtorski in predstavlja zgolj "lepljenko" ugotovitev AI-ja (ChatGpt in DeepSeek) na temo SLOVENSKE POKOJNINE.

Odgovori AI-ja zagotovo, v delu "analize odločb Ustavnega sodišča", zagotovo niso v celoti pravilne. Dejstvo pa je, da ZPIZ-2, v pomembnem delu krši 2. in 14. člen UStave RS - kljub bogatim napotkom ustavnega sodišča od 1991 dalje. Podariti je ptorebno tudi ali predvsem, da US še ni odločalo o ključnih postopkovnih pravicah in sicer v delu, ko zakon določa obveznot plačevanja prispevkov, hkrati pa ne omogoča, da oseba, ki prispevke mora plačati, v primeru nezmožnosti plačila, udejanji t.i. "socialno in pravno državo". ZPIZ-2 v povezavi z ZDOH-2 (kjer dejansko določamo davčno osnovo oz. premoijo za zavarovanja) zato ni skladen z veliko členi naše ustave, kar pa zakonodajna veja oblasti - ne naslavlja. Ali bo tokrat drugače?

Prispevek predstavlja OKVIR za mlade pisce člankov na temo "ustavno-pravno pravilna odmera in koriščenje pravic iz naslova obveznega socialnega zavarovanja".

Intervju z Varuhom za človekove pravice z dne 23.2.2025 (MMC)

»V svojih poročilih pišete: največ kršitev je kršitev načela dobrega upravljanja. Kaj to, g. Svetina, pomeni v praksi? Ali to pomeni tudi, da vi pišete priporočila, dajete predloge in na drugi strani je molk ali še manj od molka?

Hujše od molka je to, da vlada zavrača naša priporočila. Načelo dobrega upravljanja pa pomeni upravljanje države, se pravi javni servis. Država je tista, ki opravlja storitve za svoje prebivalke in prebivalce. Če je treba čakati na dovoljenje za prebivanje, na gradbeno dovoljenje nerazumno dolgo, je to slabo upravljanje. Ne nazadnje je slabo upravljanje tudi to, da ne nimamo niti kandidata za varuha človekovih pravic, nimamo ne guvernerja in ne varuha človekovih pravic, tudi to je kršitev načela dobrega upravljanja.

S ciljem integritetnega dela vseh pristojnih služb, povezanih z odmerami oz. pobiranjem javnih dajatev v Republiki Sloveniji, je bilo na naslov VARUHA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE oddana vloga za odpravo kršitev človekovih pravic v postopkih obdavčenja.

Ponudba (MODRO JUTRO d.o.o. in TAXIN d.o.o.): Analiza skladnosti poslovanja v Vašem podjetju z vidika računovodskih pravil in notranjih kontrol za pravilno plačevanje javnih dajatev. 

Spodaj prikazujem dva primera neustreznih ravnanj države (FURS, MF, Vlada , Državni zbor….), kjer država »nezakonito« pobira javne dajatve, plačniki davkov pa nimajo realnih možnosti dobiti vrnjene nezakonito odmerjene dajatve zaradi »neobstoja« odškodninske klavzule (in neudejanjanja pravic, kot je pravica do informiranja, pravice do konsistentne razlage pravil, pravice do premoženja….), po kateri bi morala država nemudoma ustaviti vse postopke, kjer lahko prihaja do nezakonitih odmer (s strani države) ter v katerih bi morala država vrniti nezakonito odmerjene davke v vseh primerih – ne samo v primerih, kjer stranka, v dolgotrajnih sodnih postopkih, doseže »zmago«.

CILJI iz resolucije, ki jih mora "upoštevati" vsak pripravljalec zakonv v R Sloveniji so:

S pripravo in sprejemom predpisov ob sodelovanju strokovne in druge zainteresirane javnosti se zasledujejo naslednji cilji:

-        krepitev pravne države,

-        zagotavljanje pravne varnosti,

-        varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

-        spoštovanje načela delitve oblasti na državni ravni in v razmerju do lokalne samouprave ter Evropske unije,

-        dosledno spoštovanje hierarhije pravnih aktov,

-        zagotavljanje jasnosti, preglednosti, kakovosti in določnosti predpisov,

-        uveljavljanje državljanske participacije,

-        izvajanje presoje posledic predpisov,

-        upoštevanje prizadevanj Evropske unije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj za pripravo boljših predpisov.

Kje in zakaj smo v Sloveniji, v zadnjih tridesetletnih (na področju javnih dajatev), najbolj zavozili?

Spreminjanje davčnih predpisov je obrt, ki jo še ne »obvladamo«, kar dokazujejo sodbe Vrhovnega sodišča in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Avtor: mag. Franc Derganc, 21.1.2025

Davčna etika in davčna morala sta dva koncepta, ki se nanašata na moralna in etična vprašanja v zvezi z davki. Čeprav sta si podobna, se razlikujeta v svojem fokusu in obsegu. Poglejmo si vsakega posebej.

Zakaj tudi napori MF in FURS ter ZRSS ne morejo uspešno nasloviti - višjo davčno moralo pri nas, če naši državni organi delujejo vrtičkarsko - celo na področju izobraževanja naše bodočnosti?

Ko politika postane »delati tisto kar je prav« (po »trumpovsko »revolucija zdravega razuma«),

ali

zakaj, četudi se »politik« odloči delati »tisto kar je prav«, še vedno lahko potujemo (državljani) v pekel?

Odprto pismo slovenski vladi in vsem ministrom naše »Izvršilne veje oblasti«

Avtor: mag. FRANC DERGANC, 31.01.2025

Kazalo vsebine

Davki in filozofija ali in kaj o temi »Davki in filozofija« razmišlja AI oz. CHATGPT. 1

1)      Vprašanje 1:  Povej ChatGPT nekaj o temi "Davki in filozofija". 1

2)      Vprašanje 2: Odličen začetek razmišljanja. Kdo pa ima po tvojem "prav" ali tisti, ki menijo, da so davki nekaj najbolj pravičnega (Mill) ali tisti, ki menijo da so davki nekaj najslabšega (Nozick) 1

3)      Vprašanje 3: Bravo, dober odgovor. Še vedno pa imava težavo. Ali bi poiskala odgovor na vprašanje "kdo ima bolj prav" s pomočjo induktivne metode, saj je jasno da deduktivna metoda ne more prinesti zmagovalca. 1

4)      Vprašanje 4: Dovoli mi, da se s tvojimi zaključki ne strinjam. Če bi izvedel induktivno metodo celostno, bi bilo potrebno ugotoviti "potrebe", zahteve oz. želje družbe, kot celote. Gre seveda za vprašanje resnične demokracije. Ki je seveda zgolj ideal, toda dejstvo je, da če so davki sorazmerni poseg v premoženje posameznika s ciljem financiranja javnih zadev, je jasno, da je potrebno davke analizirati v prvi vrsti, glede na "potrebe in zahteve družbe". Prosim potrudi se še malo bolj in z induktivno metodo poišči tudi VZROKE za stanje davčne morale v posamezni državi. 1

5)      VPRAŠANJE 5: GPT, si zelo blizu "mojim pričakovanjem". Toda želel bi še malo poglobiti tvoje induktivno razmišljanje. Imaš prav, da, če so davki "sredstvo politične polarizacije" ali celo, če so davki "sredstvo ekonomske vojne" med največjo imperialno silo na svetu in drugimi, manj velikimi državami, potem je jasno, da se bistvo "davko" izgubi. Ker pa moramo svojo induktivno razmišljanje testirati tudi z deduktivnim razmišljanjem (iz splošnega svetovnega pravnega okvira navzdol, vse do nacionalnih ustav), pa ti postavljam še zadnje peto vprašanje: Če vemo, da je ZAUPANJE (med državo in plačniki davkov) ključ za višjo davčno moralo in če vemo, da brez visoke davčne morale ni prostovoljne davčne privolitve in če že vemo, da brez inkluzivnega pristopa pri nastajanju davčnih pravil in integritetnega izvajanja pooblastil vseh oseb z javnimi pooblastili ni mogoče pričakovati normativno ustavno-pravno pravilno davčno zakonodajo v posamezni državi, potem mi pojasni kako SVETUJEŠ, da naj se posamezna država, članica EU27, loti urejanja davčnega sistema, če bi država imela naslednjo vizijo »Najboljša davčna država do 2035. Svetuj pot sprememb, ki se lahko imenuje "najboljša davčna država na svetu do 2035". 1

6)     

Kako do kvalitetnejše davčne zakonodaje?

DATUM: 20.12.2024

POVZETEK HITRE ANALIZE (4 ure):

1. Ni izdelane lastne analize stanja davčnega sistema (delno je izdelana analiza dohodnine, v ostalem delu pa so prikazane zgolj spremembe STOPENJ s ciljem „nevtralizirati“ določene „izgube“ proračunskih virov). Analize potreb je bila delno že izvedena v letu 2020. To bi morala biti podlaga za RESNO analizo vseh dajatev in postopka!!!!!

2. Nimamo določenih CILJEV potencialne reforme

3. Ni jasno izdelane METODE izvajanja davčne reforme, kot to priporoča OECD

MODUL 01: POKLIC DAVČNEGA SVETOVALCA in IZVAJANJE DAVČNEGA SVETOVANJA V R SLOVENIJI v luči Kodeksa za pravic plačnikov davkov ZDSS

1. Pravni okviri za delo davčnega svetovalca pri nas: INTERNA PRAVILA ZDSS, ki določajo pogoje za pridobitev CERTIFIKATA davčnega svetovalca ZDSS – zakonodaja poklica ne ureja niti v zakonodaji o preprečevanju pranja denarja (glej 76. člen, ki zavezuje tudi davčne svetovalce k naznanitvi pranja denarja…..ne vemo pa „kaj je davčno svetovanje“).

• Poklic DAVČNI SVETOVALEC „na prepihu“ nerazumevanja (kaj je poklic, zakaj je pomemben – za kaj smo „poklicani“) in osebnih interesov deležnikov poštenega davčnega sistema

• Pregled prakse v članicah EU

• Kam gre poklic davčni svetovalec v luči EU zakonodaje (SAVE, UNSHEL itd.). Predvideni koraki ZDSS na področju ureditve področja davčnega svetovanja (ureditev poklica preko PCRT standardov ali preko zakona o davčnem svetovanju).

2. KODEKS PRAVIC PLAČNIKOV DAVKOV v luči obveznosti plačnika davkov, kot so določene v ZdavP-2, ZUP, Ustavi Republike Slovenije ter Listini EU o temeljnih pravicah

• „mehko pravo“, ki ima za namen izboljšati dejansko udejanjanje pravic plačnikov davkov, kot izhaja iz Ustave in zakonov, predvsem pa ima namen tudi „preizprašati“ ves, ali je trenutna ureditev resnično skladna z Ustavo in Sodno prakso….

• Poudarek na: EU PRIPOROČILIH in ZDSS predlogu KODEKSA PPD in sicer pravici do informiranja (preko davčne administracije in preko davčnega svetovalca – glej sodno prakso nemških sodišč, kjer pojasnijo vlogo davčnega svetovalca), pravici do proste izbire pooblaščenca (tudi na Upravnem sodišču?), pravici do koherentne uporabe prava itd.

3. Primeri sodnih praks Sodišča EU, ki so že „razblinile“ stališče Slovenije, da se poklic ne sme oz. ne more urediti v zakonu (ključni „argument“ države, ki ne želi urediti področja)…..