Dodana vprašanja:

• Vprašanje 9: Kako se po določbah mednarodnih pogodb obravnavajo nagrade nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?
• Vprašanje 10: Kako se po davčni zakonodaji v Sloveniji obravnavajo nagrade nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?
• Vprašanje 11: Kako se odpravlja dvojna obdavčitev nagrad nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?

 Umetniki in športniki (3. izdaja)    

 Arhiv sprememb

Dodano vprašanje:

Vprašanje 304: Po 2. januarju 2016 smo izdajali gotovinske račune iz elektronske naprave, ki ni omogočala davčnega potrjevanja računov. Ali in kako moramo takšne račune naknadno potrditi? 

V okviru finančne preiskave je bilo ugotovljeno, da je imel davčni zavezanec v letih od 2008 do 2014 na dveh transakcijskih računih evidentirane izredno visoke bremenitve, da je pridobil  delež v gospodarski družbi, da je povezanim družbam in fizičnim osebam nakazoval posojila ter izvedel gotovinske pologe na eno izmed svojih družb v skupini. 

Davčni zavezanec je v inšpiciranem obdobju povečal svoje premoženje predvsem na račun zmanjšanja začetnih obveznosti iz posojilnih razmerij, razpolagal pa je tudi s precejšnjimi denarnimi sredstvi. Obravnavana fizična oseba je ugotovljen razkorak skušala pojasniti oz. znižati s sklicevanjem na gotovinske prihranke iz preteklosti, ki naj bi izhajali iz denacionalizacijskega upravičenja staršev, ter da je denarna sredstva v svojo družbo vlagal le kot sredstva svojega poslovnega partnerja iz tujine. Dejanski obstoj zatrjevanih prihrankov na prvi dan inšpiciranega obdobja ni bil z ničemer jasno in nedvoumno izkazan niti dokazan, ravno tako ne razmerje in denarni tok s poslovnim partnerjem.

Po opravljeni analizi finančnih transakcij davčnega zavezanca, ki jo je davčni organ izvedel s pomočjo ene izmed metod posrednega izračunavanja nenapovedanih dohodkov, je bila v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljena precejšnja razlika med vrednostjo premoženja, sredstvi oz. porabo sredstev za privatne namene in dohodki davčnega zavezanca, ki jih je ta v postopku uspel pojasniti. Razlika je bila ugotovljena v višini 1.430.403,00 EUR. Davčnemu zavezancu je bila odmerjena davčna obveznost po stopnji 70% v višini 1.001.283,00 EUR.

Obveščamo vas, da bomo na podlagi 89. člena ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi obdavčljivega prometa v letu 2015 spremeni davčno obdobje. Centralna sprememba davčnega obdobja bo potekala od 5. 2. 2016 (od 13.00 ure dalje) do predvidoma 9. 2. 2016.

V tem času bo oddaja obrazcev DDV-O, VIES-KP in PD-O  zaprta za vsa obdobja.Prosimo vas, da čim prej oddate obračune za obdobje december 2015 oziroma oktober – december 2015, zato da bomo pri menjavi obdobij lahko upoštevali promet za celo leto 2015.

S 1.  februarjem bodo nadzorniki Finančne uprave RS začeli s strožjim nadzorom in tudi doslednim izrekanjem glob vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn. Sankcionirane bodo tudi vsebinske in programske nepravilnosti pri davčnem potrjevanju računov. Prekrškovni postopki se bodo vodili tako zoper zavezance, ki bodo kršili zakonodajo, kot tudi zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelali v skladu z določbami zakona. Posebna pozornost bo namenjena neizdajanju računov.

 Celotno sporočilo za javnost   

 Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini (2. izdaja)    > spremembe so označene z rdečo

 Arhiv sprememb

 Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve (2. izdaja)    > spremembe so označene z rdečo

 Arhiv sprememb

 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2. izdaja)    > spremembe so označene z rdečo 

 Arhiv sprememb

 Koncesijska ter dodatna koncesijska dajatev za študentske servise (2. izdaja)     > spremembe so označene z rdečo

 Arhiv sprememb

Dopolnjeno vprašanje:

• Vprašanje 215: Vzorci internih aktov o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorom in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk

Dodana vprašanja:

• Vprašanje 282: Na kakšen način potrdim račun, ki sem ga izdal iz vezane knjige računov (VKR)?
• Vprašanje 283: Ali je treba uporabo vezane knjige računov v primeru, če le-to uporabljam v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajanje računov, navesti v internem aktu?
• Vprašanje 284: Katera »zneskovna« polja moram izpolniti v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna«?
• Vprašanje 285: Podatke o izdanih računih iz VKR sem v aplikaciji MINI blagajna pomotoma poročal preko menija »Izdaja računov« namesto preko menija »Poročanje VKR računov«. Kaj naj naredim?
• Vprašanje 286: V katera polja v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo »zneskovne« podatke o računu zavezanci, ki niso identificirani za DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?
• Vprašanje 287: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?
• Vprašanje 288: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?
• Vprašanje 289: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?
• Vprašanje 290: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah - izvozu v tretje države in dobavah v EU, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?
• Vprašanje 291: Kako se v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) poroča o avansnem računu in končnem računu za opravljeno dobavo, ki sta izdana iz VKR?
• Vprašanje 292: Kaj se vpiše v polje »Znesek povračil« v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna?
• Vprašanje 293: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?
• Vprašanje 294: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV (neobdavčljive dobave)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?
• Vprašanje 295: V katero »zneskovno«

Finančna uprava RS je na podlagi ugotovitev v okviru finančne preiskave izvedene pri tuji pravni osebi opravila davčni inšpekcijski nadzor pravilnosti obdavčevanja drugih dohodkov. Iz pridobljenih podatkov na transakcijskem računu je izhajalo, da je pravna oseba na račun prejemala denarna sredstva iz naslova prejetih posojil, ki naj bi bila namenjena njenemu poslovanju na območju RS. V finančnem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da so ta sredstva bila nakazana fizični osebi,  zastopniku družbe. Fizična oseba teh dohodkov sama ni napovedala, zato so bile obveznosti naložene z inšpekcijsko odločbo v višini 477.388 EUR.

Tuja pravna oseba, ki je nerezident RS, ni kazala znakov opravljanja ekonomske dejavnosti, pri slovenski banki pa je imela odprt zgolj transakcijski račun. Po opravljeni analizi transakcij poslovanja na transakcijskem računu je bilo ugotovljeno, da je na račun prejemala denarna sredstva iz naslova prejetih posojil, ki naj bi bila namenjena njenemu poslovanju na območju RS. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je fizična oseba kot zastopnik te družbe v imenu in za račun družbe dogovorila za sklenitev določenih poslov in da je pretežni del denarnih sredstev v višini 1 mio EUR v letih 2011 in 2012 dvignila iz računa v gotovini ali pa so bila ta nakazana na njen zasebni transakcijski račun. Pri fizični osebi, ki je rezident RS, je bil zato opravljen davčni inšpekcijski nadzor. Ker zavezanec z ničemer ni dokazal, da so bila ta sredstva porabljena za namene dejavnosti tuje družbe, so se prejeta sredstva za davčne namene obravnavale kot drugi dohodki, ki jih je bila fizična oseba dolžna napovedati davčnemu organu. Zavezancu za davek za davčni leti 2011 in 2012 ni bila odmerjena dohodnina, zato je bila odmera opravljena v tem postopku ter naložene dodatne obveznosti iz naslova dohodnine v višini 477.388 EUR.

 Poziv k predložitvi obračuna pavšalnega nadomestila za leto 2015   

Dopolnjena vprašanja:

• Vprašanje 140: Ali se plačevanje prek Monete obravnava kot plačilo z gotovino?
• Vprašanje 147: Uporaba davčnih blagajn pri plačevanju članarin, zamudnin in drugih plačil za storitve splošnih knjižnic
• Vprašanje 183: Uporaba davčnih blagajn pri plačevanju članarin, zamudnin in drugih plačil za storitve splošnih knjižnic

Dodana vprašanja:

• Vprašanje 219: Kdaj se občinska blagajna šteje za ponudnika plačilnih storitev?
• Vprašanje 220: Ali so načini plačil, ki jih zavezanci uporabljajo pri spletnih prodajah, kot so plačila preko kot so Stripe, Klarna in Sofort banking, SmartPayCard , PayMill, Braintree, Paysafecard  ter podobnih plačilnih sistemov oziroma vmesnikov, gotovinski ali negotovinski? Kdaj se izvajalec spletnih plačil šteje kot ponudnik plačilnih storitev?
• Vprašanje 221: Ali je plačilo računov, ki jih kupec plača z UPN pri veletrgovcu, gotovinsko ali negotovinsko plačilo? velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji?
• Vprašanje 222: Pri prodaji blaga po pošti zavezanec priloži račun z UPN nalogom. Ob dostavi paketa kupec poštarju plača gotovino, kartico, čekom oziroma plača na način, ki za namene ZDavPR šteje kot gotovina. Pošta Slovenije kupnino, ki jo je prevzel poštar od kupca, nakaže na TRR dobavitelja. Ali se šteje, da je račun plačan preko UPN, torej negotovinsko?
• Vprašanje 223: Ali je treba davčno potrditi račun, ki ga kupec plača z interno kartico, ki služi le evidentiranju števila obrokov, plačilo računa pa je predmet kompenzacije?
• Vprašanje 224:  Ali  je treba za naročnino na časopis oziroma periodični tisk izdati račun ali je za tako naročnino možna izjema od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji?
• Vprašanje 225:  Ali je športno društvo, ki  opravlja vožnjo otrok in za prevoz zaračuna 1 eur na vožnjo, zavezanec za davčne blagajne?

 Davčno potrjevanje računov (1. izdaja)   

V finančni preiskavi je bila ugotovljeno, da je bila prodaja deleža izvedena navidezno, izplačila pa so imela značaj prikritega izplačila dobička, ki ga zavezanec za davek ni napovedal in zanj niso bile obračunane dajatve. Finančna uprava RS je v tem postopku odmerila davčno obveznost v znesku 1.028.656,15 EUR.

Zavezanec za davek – fizična oseba je na podlagi notarskega zapisa leta 2007 odsvojil večinski delež v pravni osebi, ki jo poimenujemo družba A d.o.o.. Delež je pridobila pravna oseba, ki jo poimenujemo družba B d.o.o. po ceni 20.000.000,00 EUR. Kupnina za pridobljeni delež je bila nakazana v letu 2009 v znesku 1.700.000 EUR zavezancu za davek – fizični osebi. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila prodaja deleža izvedena navidezno, izplačila pa so imela značaj prikritega izplačila dobička, ki ga zavezanec za davek ni napovedal in zanj niso bile obračunane dajatve.

V postopku nadzora se je za izračun davčne osnove  za davek po 68. a členu ZDavP-2 uporabila indirektna metoda denarnega toka. S to metodo se je na eni strani ugotavljal prejeti denar (torej obdavčljivi dohodki in dohodki, od katerih se davek ne plača) in na drugi strani izdani denar (trošenje) za zavezanca za davek – fizične osebe za  obdobje 1. 1. 2004 - 31. 12. 2013. Davčna osnova je razlika med vsoto prejema denarja in vsoto izdaje denarja. Finančna uprava RS je na tej osnovi odmerila davčno obveznost v znesku 1.028.656,15 EUR.

Finančna uprava RS je v finančni preiskavi obravnavala  slovensko družbo, ki   je uvažala mazalna olja in topila in jih prodajala kupcem na področju EU.  Družba je poslovala v razvejani strukturi (deloma tudi lastniško) povezanih družb, preko katerih so potekale nabave in prodaje z namenom, da se izgubi sled za končnim prevzemnikom blaga. Tako dejanski pridobitelj blaga ne bi obračunal DDV in okoljske dajatve, blago pa bi se prodalo po nižji, konkurenčnejši ceni na črnem trgu Evropske unije. Ugotovljene davčne obveznosti kot posledica finančne preiskave so v višini 1.338.688 EUR. Družbi je bila odvzeta identifikacija za namene DDV ter podani predlogi kazenskih ovadb.

Ugotovitve Finančne uprave so pokazale, da je slovenska družba, ki je v 100 % lastništvu poljske družbe  v davčnem obdobju 5 mesecev (od oktobra 2014 do februarja 2015) na podlagi neverodostojnih listin  prikazovala dobavo  mazalnih olj in topil v druge države članice Evropske unije. Družba je poslovala v razvejani strukturi (deloma tudi lastniško) povezanih družb, preko katerih so potekale nabave in prodaje z namenom, da se izgubi sled za končnim prevzemnikom blaga. Pri dobavi blaga je zavezanec za davek uveljavljal oprostitev pri obračunavanju DDV v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZDDV-1, vendar pa davčnemu organu ni dokazal, da je blago zapustilo ozemlje Republike Slovenije. Zaradi zlorabe identifikacije za namene DDV, ki je drugim davčnim zavezancem v Evropski uniji neupravičeno omogočal odbitek DDV, je Finančna uprava, v skladu z drugim odstavkom 80. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, izdala odločbo o prenehanju identifikacije za namene DDV. Podani so bili tudi predlogi kazenskih ovadb za družbo, odgovorno osebo in lastnika zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1.

Obračunan je bil DDV v znesku 928.558,72 EUR, ter dodatno ugotovljene davčne obveznosti iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in topil v znesku 410.129,07 EUR.

Dopolnjena vprašanja:

• Vprašanje 83: Ali mora zavezanec davčno potrditi tudi račun, ki je izdan za plačilo na transakcijski račun
• Vprašanje 138:  Če je  predmet prijave poslovnega prostora  mobilna davčna blagajna, kaj je oznaka poslovnega prostora v strukturi številke računa?
• Vprašanje 150: Zaprosilo za dodatno pojasnilo glede množičnih računov za oskrbo s pitno vodo, za katere je po ZDavPR določena izjema.

Dodana vprašanja:

• Vprašanje 226: Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino, se jim zgodi, da pa je en račun delno plačan z gotovino. Kako potrdijo ta račun, ki je bil izdan iz navadnega worda, ker so mislili, da bo negotovinsko poravnan. Ne smejo ga stornirat in izdat iz VKR. Ali si morajo za take primere nabavit davčno blagajno?
• Vprašanje 227: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajanje računov uporabljam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu? Kako moram registrirati poslovni prostor?
• Vprašanje 228: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajo računov za koncerte, predstave, vadbe,… uporabljam na različnih nepremičnih lokacijah. Kako se določi poslovni prostor?
• Vprašanje 229: Pri predprodaji vstopnic ali vadnin so računi izdani in kupci plačajo račune na sedežu društva.  Ali lahko določimo le premični poslovni prostor in račune za vstopnice in vadnino izdajamo pod oznako premičnega poslovnega prostora tudi na sedežu društva?
• Vprašanje 230: Gostinec opravlja gostinsko dejavnost v nepremičnem objektu, dvakrat letno opravlja gostinsko dejavnost na sejmu. Sejem traja v obeh primerih po le nekaj dni. Za izdajo računov uporablja več  mobilnih naprav, ki jih najame le za čas sejma. Kaj določiti v internem aktu?
• Vprašanje 231: Za primer, če bi prišlo do okvare elektronske naprave, v naprej razmišljamo, da bi začasno uporabljali za izdajo računov mini blagajno. Kako to opredelimo v internem aktu?
• Vprašanje 232: Kako naj določi poslovni prostor sobodajalec?
• Vprašanje 233: Kako v internem aktu za namene davčnih blagajn opredeliti poslovni prostor pri spletni prodaji?
• Vprašanje 234: Kje naj zavezanec objavi obvestilo o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame račun pri spletni prodaji?
• Vprašanje 235: Kako v internem aktu za namene davčnih blagajn opredeliti  poslovni prostor v primeru parkirnih avtomatov?
• Vprašanje 236: Primer številčenja računov za en nepremični poslovni prostor, pri čemer je na strežniku nameščenih več programov za izdajo računov.
• Vprašanje 237: Primer številčenja računov za namene davčnih blagajn v primeru več poslovnih enot in več programov na strežniku.
• Vprašanje 238: Računovodkinja izda račun za davčnega zavezanca z njegovim namenskim digitalnim potrdilom. Račun pošlje po pošti kupcu ali ga pošlje zavezancu po mailu, ta ga nato zavezanec natisne in izroči kupcu v svojem poslovnem prostoru ali na terenu. Kako določi poslovni prostor? Kdo je izdajatelj računa – računovodkinja ali zavezanec?
• Vprašanje 239: Ali je predmet davčnih blagajn del članarine, ki je namenjen nezgodnemu zavarovanju članov društva?
• Vpra&scar

Dodana vprašanja:

• Vprašanje 247: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah blaga in storitev, ki jih opravijo zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV (mali davčni zavezanci za DDV)?
• Vprašanje 248: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost?
• Vprašanje 249: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)?
• Vprašanje 250: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost)?
• Vprašanje 251: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah - izvozu v tretje države in dobavah v EU, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV?
• Vprašanje 252: Potrjevanje avansnega računa in končnega računa za opravljeno dobavo
• Vprašanje 253: Račune izdajam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu (opravljam prodajo od vrat do vrat). V nepremičnem poslovnem prostoru imam urejen dostop do interneta, zato račune, ki jih izdam v nepremičnem poslovnem prostoru, davčno potrjujem neposredno ob izdaji. Na terenu ne izdajam davčno potrjenih računov, ker mi mobilna blagajna ne omogoča vzpostavitve internetne povezave preko mobilnega omrežja. Te račune pošiljam v potrjevanje naknadno, ko se vrnem v nepremični poslovni prostor (najkasneje v roku dveh delovnih dni). Ali je takšen postopek potrjevanja računov pravilen oziroma ali lahko izdajam račune na terenu brez EOR oznak?
• Vprašanje 254: Kaj se vpiše v datoteko s podatki o računu v polje »Znesek povračil« (R_3.7)?
• Vprašanje 255: Kakšne so poenostavitve pri potrjevanju računov za storitve opravljene preko avtomatov, ki so objavljene v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS št. 90/2015), z dne 27.11.2015?
• Vprašanje 256: Na kakšen način bodo izdajali davčno potrjene račune taksisti?
• Vprašanje 257: Račune izdajam v večih pisarnah, ki se nahajajo v dveh stavbah na dveh različnih naslovih. Kako podrobno moram označiti in registrirati poslovne prostore?
• Vprašanje 258: Ali moram račun (dobropis, storno računa, bremepis,..) s katerim se spreminjajo podatki o računu izdati preko iste elektronske naprave preko katere je bil izdan prvoten račun?
• Vprašanje 259: Račune izdajam preko mobilne blagajne. Programska oprema za izdajanje računov je nameščena lokalno na mobilni blagajni. Na kakšen način izdajam in potrjujem račune v primeru prekinitve internetne povezave?
• Vprašanje 260: Račune izdajam preko mobilne blagajne. Programska oprema za izdajanje računov (oziroma namensko digitalno potrdilo) je nameščena v oblaku. Na kakšen način izdajam in potrjujem račune v primeru prekinitve internetne povezave?
• Vprašanje 261: Ali lahko uporabljam »BETA produkcija« različi

Dopolnjeno vprašanje:

• Vprašanje 255: Kakšne so poenostavitve pri potrjevanju računov za storitve opravljene preko avtomatov, ki so objavljene v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS št. 90/2015), z dne 27.11.2015?

 Davčno potrjevanje računov (1. izdaja)   

Finančna uprava želi seznaniti lastnike davčnih blagajn in njihove zaposlene, da bodo izdani računi v sistemu davčnih blagajn pomemben element za namene nadzora dela in zaposlovanja na črno. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave je namreč sestavni del računa. Podatki o tej osebi se bodo za vsak izdan račun pošiljali na finančno upravo, ki bo z analizo tveganja v okviru svojih pristojnosti preverjala morebitne kršitve obsega opravljenega dela legalnih zaposlitev in davčne zakonodaje, prav tako pa bo na terenu preverjala dejansko identifikacijo fizičnih oseb, ki izdajajo račune. Zavezance in zaposlene želimo seznaniti, da bo zelo pomembno, v imenu katerega zaposlenega pri zavezancu/podjetju je izdan račun, hkrati pa morajo biti na to pozorni tudi zaposleni, da ne bi kdo njihovega identifikacijskega znaka zlorabljal.

 Celotno sporočilo za javnost   

Dopolnjeno vprašanje:

• Vprašanje 215: Vzorci internih aktov o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorom in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk

Dodana vprašanja:

• Vprašanje 263: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV?
• Vprašanje 264: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV (neobdavčljive dobave) ?
• Vprašanje 265:  V katero polje v datoteko s podatki o računu se vpiše znesek turistične takse, ki je zaračunana na računu?
• Vprašanje 266: Kakšna je razlika med dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5), in dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7)?
• Vprašanje 267: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima identifikacijske oznake v registru nepremičnin pri Geodetski upravi. Kako naj registriramo poslovni prostor?
• Vprašanje 268: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima naslova. Kako naj registriramo poslovni prostor?
• Vprašanje 269: Kot poslovni prostor želim registrirati celotno stavbo. Stavba je v registru nepremičnin razdeljena na več delov stavbe. V datoteko s podatki o poslovnem prostoru je možno vpisati le en del stavbe. Kateri del stavbe naj vpišem v datoteko s podatki o poslovnem prostoru v tem primeru?
• Vprašanje 270: Programska oprema za izdajanje računov je nameščena centralno na strežniku. Kot elektronsko napravo smo označili strežnik.  Preko strežnika izdajamo račune v večih registriranih poslovnih prostorih. Ali lahko uporabim centralno številčenje računov po centralni elektronski napravi v enem zaporedju čez več poslovnih prostorov?
• Vprašanje 271: Povzetek: Poslovni prostor, elektronska naprava, zaporedna številka računa. 
• Vprašanje 272: Račun je bil zaradi prekinitve internetne povezave izdan brez EOR oznake. EOR oznako smo pridobili naknadno. Ali mora biti na kopiji računa navedena EOR oznaka (npr. če kupec kasneje zahteva izpis kopije računa)? 
• Vprašanje 273: Kako je z navajanjem vrste blaga na poenostavljenem računu?
• Vprašanje 274: Ali turistična agencija davčno potrdi le znesek prvega obroka, ki je plačan z gotovino, ko je potniku izdan račun ob zaključku potovanja?
• Vprašanje 275: Vrtci in davčno potrjevanje računov za ogled lutkovne predstave.
• Vprašanje 276: Ali mora gostinec, ki izda račun (odkupni blok) za dobave iz kmetijskih in gozdarskih pridelkov iz OKGD, ki mu jih opravi dobavitelj, ki je iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, davčno potrditi.
• Vprašanje 277: Gostinec donira (da brezplačno) gasilskemu društvu dve kosili. Ob konzumaciji gosta predložita brezplačni darilni bon. Ali o tej brezplačni realizaciji gostinec izda račun in ga pošlje v davčno potrditev?
• Vprašanje 278: Ali so doboropisi in bremepisi, ki se nanašajo na račune izdane v letu 2015  predmet davčnega potrjevanja?
• Vprašanje 279: Ali je potrebno p