V obravnavanem primeru je bilo ravnanje, iz katerega izvira škoda, naperjeno proti gospodarski družbi; okoliščina, da gre za majhno družinsko podjetje in da je tožnik njegov direktor, slednjega ne postavlja v položaj neposrednega oškodovanca. Njegova škoda je sekundarna: je posledica odstranitve lokala, ki je bilo v lasti „njegove“ gospodarske družbe, ki je v tem lokalu ustvarjala prihodke. Sekundarna škoda je praviloma škoda posrednih oškodovancev in jo OZ pravno priznava izrazito omejevalno, le v primeru smrti in posebno teže invalidnosti bližnjega.
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je pravna ustanova posrednega oškodovanca v odškodninskem pravu izjema, saj je pravno razmerje med odgovorno osebo in posrednim oškodovancem na ta način vzpostavljeno preko običajnih meja relevantne vzročne zveze. S tem, ko ta institut širi pojem pravno relevantne vzročnosti, širi obseg odškodninskega varstva in to daje nekaj več kot bi oškodovancu...
|
Razlaga pogodbe - prenehanje pogodbe.
|
Dopolnjeno vprašanje: - Vprašanje št. 165: Številčenje računov glede na način plačila (na TRR ali gotovinsko)?
- Vprašanje št. 226: Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino, se jim zgodi, da pa je en račun delno plačan z gotovino. Kako potrdijo ta račun, ki je bil izdan iz navadnega worda, ker so mislili, da bo negotovinsko poravnan. Ne smejo ga stornirat in izdat iz VKR. Ali si morajo za take primere nabavit davčno blagajno?
Dodano vprašanje: - Vprašanje št. 315: Uporabljam isto zaporedje številčenja računov za gotovinske račune, za katere obstaja obveznost izdaje po DDV zakonodaji, in račune za katere ne obstaja obveznost izdaje po DDV zakonodaji (izdajam namreč tudi račune za dobave, za katere v skladu z DDV zakonodajo ni treba izdajati računov)? Ali je potrebno v tem primeru v potrjevanje pošiljati tudi račune, ki jih v skladu z DDV zakonodajo ni treba izdajati?
Davčno potrjevanje računov (1. izdaja)
|
To, da je z namensko razlago zakona mogoče sklepati o tem, kdo je mišljen kot davčni zavezanec, materialnopravno še ne vzpostavlja njegove javnopravne (davčne) obveznosti. Ta mora biti določena z jasnim in nedvoumnim zakonskim pravilom. Ker v konkretnem primeru zavarovančeva obveznost ni določena na takšen način, slednjega ni mogoče šteti za davčnega zavezanca. Čim je tako, pa ni podlage za to, da bi zavarovalnica lahko zmanjšala svojo pogodbeno obveznost v razmerju do zavarovanca oziroma da bi jo transformirala na način, da bi del obveznosti poravnala direktno njemu, preostali del pa tako, da bi zanj plačala sporni davek.
|
Revizija neutemeljeno graja stališče nižjih sodišč, da je toženec trditev, da sporna terjatev izvira iz posojila (kar naj bi narekovalo uporabo določbe 182. člena Zakona o privrednim društvima in ne tistih, ki jih je uporabilo sodišče), podal prepozno. Podana je bila na zadnjem naroku za glavno obravnavo, torej po izteku roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP. To pomeni, da bi jo sodišče skladno z določbo četrtega odstavka istega člena ZPP lahko upoštevalo le, če bi toženec izkazal, pa ni, da je brez svoje krivde ni mogel podati do konca prvega naroka. Določba petega odstavka 286. a člena ZPP, na katero se sklicuje, ureja drugačen procesni položaj od tu obravnavanega: določa, da lahko sodišče upošteva vloge in listine, ki jih stranke posredujejo sodišču na njegov poziv po prvem odstavku istega člena, pa stranke rok, ki jim ga da sodišče na razpolago, zamudijo, upošteva pod pogojema nekrivde in da se s tem reševanje spora ne bo zavleklo. V obravnavanem...
|
Tožnik je s tožbo izpodbijal odločitev toženca glede oblikovanja pokojninske osnove. Navajal je konkretne podatke in predložil listine, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da za leto 1985 niso upoštevani pravilni podatki o plačanih prispevkih oziroma zavarovalnih osnovah in za razjasnitev dejanskega stanja predlagal izvedbo dokaza z izvedencem. Sodišče prve stopnje na njegove navedbe v zvezi s tem ni odgovorilo, predlaganega dokaza ni izvedlo in ga tudi ni zavrnilo, v sodbi pa je izostala obrazložitev v zvezi s tem. Na ugovor tožnika, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza, sodišče druge stopnje ni odgovorilo, prav tako ne na njegove navedbe o spremenjeni pravni podlagi za razvrstitev v zavarovalno osnovo in plačilo prispevkov. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
|
Davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV po posebni ureditvi za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, morajo za leto 2018 predložiti obračun DDV-O-OP preko portala Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov v spletni aplikaciji eDavki.
Več o tem je navedeno v točki 5.2 in 5.3 podrobnejšega opisa za to posebno ureditev.
|
Obveščamo vas, da je bil dne 28. decembra 2018 v Uradnem listu RS št. 84/18 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki začne veljati dne 1. januarja 2019.
|
Aplikacija je namenjena fizičnim osebam. Ponuja številne funkcionalnosti poslovanja s FURS. Poleg obrazcev, kontaktov in splošnih informacij, med drugim ponuja tudi personalizirani koledarček, preko katerega boste prejemali obvestila o svojih konkretnih obveznostih in pravicah (npr. obvestilo o izteku roka plačila določenega davka). Če vam delodajalec ne bo obračunaval in plačeval prispevkov za socialno varnost, vas bomo o tem preko aplikacije sproti obveščali. Zavezancem, ki uveljavljajo olajšavo z vzdrževane družinske člane, je na voljo predizpolnjen obrazec s podatki iz njihove lanske vloge.
Za vstop je potrebna registracija ali prijava z davčno številko in geslom. Če ste se v eDavke v preteklosti že registrirali, se v mobilno aplikacijo zgolj prijavite s svojo davčno številko in geslom, ki ste ga uporabili pri registraciji na spletnem portalu eDavki.
Upamo, da vam bo omenjena aplikacija poenostavila izpolnjevanje vaših davčnih obveznosti in uveljavljanje pravic.
• Predstavitev mobilne aplikacije eDavki za ranljive skupine
• Letak »Imate plačane davke in prispevke? Odgovor je na vašem telefonu!«
• Promocijski video o mobilni aplikaciji eDavki
Več...
|
|
Obveščamo vas, da bo oddaja napovedi za prejete dividende, druge obresti in obresti na denarne depozite za obdobje 2018 omogočena predvidoma v drugi polovici januarja.
Doh-DHO Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite v EU
Doh-Div Napoved za odmero dohodnine od dividend
Doh-Obr Napoved za odmero dohodnine od obresti (druge obresti)
|
V točki C se elektronske nagrobne sveče ločujejo od nagrobnih sveč, ki svetlobo ustvarijo z gorenjem vložka (parafin, vosek, olje). Zaradi navedenega se bo spremenil obračunski obrazec tako, da bo treba ločeno poročati količine elektronskih nagrobnih sveč in količine ostalih nagrobnih sveč, danih v promet v davčnih obdobjih od 1. 1. 2019. Do roka za predložitev obračuna bo spremenjen tudi obračun v informacijskem sistemu E-TROD.
Novi obrazec bo objavljen na naši spletni strani.
|
Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, in tisti, ki želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja 2019 vložiti »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine«.
Vlogo je letos prvič mogoče oddati prek mobilne aplikacije eDavki. Prednost tega načina je tudi, da boste imeli možnost pred izpolnjenega obrazca z lanskimi podatki.
Vlogo je seveda mogoče oddati tudi elektronsko prek sistema eDavki brez certifikata.
Če zavezanec želi sodelovati v nagradni igri, se mu za oddan obrazec tako preko mobilne aplikacije kot preko sistema eDavkov dodeli srečka, s katero se poteguje za električni skiro, električno kolo in nagrado v višini 25.000 EUR.
Pri optimiziranju davčne obveznosti z vidika uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane si lahko zavezanci pomagajo s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki.
Glede uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane še posebej izpostavljamo pravico do povišane posebne olajšave zavezanca za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če:ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ali pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (oznaka sorodstvenega razmerja A5) ali je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, nezmožen za delo, ne glede na starost (oznaka sorodstvenega razmerja B).Več informacij ...
|
|
|
|
|
Skladno z določbo prvega odstavka 165. člena ZPP Vrhovno sodišče, ko zavrne izredno pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali v zvezi z njim. Pri odločitvi upošteva kriterij uspeha iz prvega odstavka 154. člena in kriterij potrebnosti oziroma koristnosti stroškov iz prvega odstavka 155. člena istega zakona.
|
Kadar se solastnika sporazumeta za civilno delitev stvari, kot sta to storila v spornem razmerju, z odsvojitvijo ne preneha le njuna (so)lastninska pravica, ampak razpade tudi njuno skupnostno razmerje. Ker SPZ ne govori o razdružitvi njune skupnosti in ne določa, kakšne so posledice njenega prenehanja, je treba v tem delu vendarle uporabiti ustrezne določbe OZ. Subsidiarnost določb o skupnosti se namreč kaže med drugim v tem, da je treba v primerih, ki niso urejeni s posebnim predpisom, uporabiti določbe XXVIII. poglavja OZ, v skladu s pravili pravnega področja, ki je za določeno pravico matično.
|
Tako kot vsako leto morajo izplačevalci dohodkov najkasneje do 31. 12. 2018 preko sistema eDavki posredovati podatke o medletnem uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane, ki so jih upoštevali pri izračunu akontacije dohodnine, v obliki in na način, kot je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu.
Če je bila zavezancu pri izračunu akontacije dohodnine upoštevana olajšava za več vzdrževanih družinskih članov, je treba za vsakega vzdrževanega družinskega člana pripraviti ločen zapis. Pri dostavi morebitnih popravkov podatkov se pošljejo vsi podatki in ne le popravljeni zapisi.
|
Najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost določa četrti odstavek 144. člena ZPIZ-2. V skladu z določbo 410. člen ZPIZ-2 minimalna osnova v letu 2019 znaša 56 % povprečne plače.
Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019, znaša 911,09 eur (56 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, ki za leto 2017 znaša 1.626,95 eur). Za izplačila od 1. 3. 2019 dalje bo najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju določena v višini 54 % povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2018, preračunane na mesec (znesek bo znan po objavi povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2018).
|