Udejanjanje človekovih pravic v Sloveniji: normativni okvir, omejitve in sodna praksa

I. Uvod

Zavarovane človekove pravice predstavljajo temeljni sklop upravičenj, ki jih ima posameznik v razmerju do oseb z javnimi pooblastili. Slovenski ustavni red izhaja iz predpostavke, da človekove pravice niso abstraktna načela, temveč pravno zavezujoče norme, ki zavezujejo vse nosilce oblasti — zakonodajno, izvršilno, sodno vejo ter vse subjekte, ki delujejo z javnimi pooblastili.

Za učinkovito udejanjanje človekovih pravic je bistveno, da so postopki, pravila in mehanizmi nadzora oblikovani jasno, predvidljivo in sorazmerno. Meja uživanja posamezne pravice mora biti opredeljena tako, da hkrati zavaruje posameznika in omogoča zakonit ter sorazmeren poseg države, kadar je to potrebno.

Primer:

Svobodna gospodarska pobuda in dolžnost države, da posega le sorazmerno

Pravica do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS) pomeni, da ima vsak podjetnik pravico začeti in opravljati gospodarsko dejavnost, pri čemer so omejitve dopustne le, ko zasledujejo ustavno dopusten cilj, predvsem varstvo zdravja, okolja, javne varnosti ali drugih človekovih pravic. Vsak poseg mora biti utemeljen z jasnim ciljem, izbran pa mora biti tisti ukrep, ki najmanj omejuje pravico in najmanj posega v zasebnost, administrativne obveznosti ali poslovni model podjetnika.

Primer 1: Regulacija zaradi varovanja druge pravice

Če država na primer omeji določene oblike poslovanja zaradi varovanja pravice do zdravja, mora izkazati, da je ukrep primeren, nujen in sorazmeren. Poseg mora biti izveden tako, da čim manj omejuje podjetnika: z minimalno administracijo, jasnimi pravili, učinkovitimi postopki in poštenimi pogoji.

Primer 2: Nesorazmerne administrativne obveznosti in množično zbiranje podatkov

Pogost in vse bolj pomemben primer posega v gospodarsko pobudo je, ko država podjetnikom – enako mikro podjetniku kot multinacionalki – nalaga obveznosti, ki ustvarijo nesorazmerno upravno in finančno breme, npr.:

• obvezno in podrobno poročanje vseh podatkov iz izdanih računov,

• tehnično zahtevne IT-sisteme, obvezne digitalne integracije ali realnočasovno poročanje,

• zahteve po obsežnem razkrivanju poslovnih modelov, strank in transakcij,

• pri tem pa so cilji (npr. zmanjšanje sive ekonomije) pogosto nejasno določeni,

• merila uspešnosti niso vzpostavljena,

• nadzor nad obdelavo podatkov pa ni neodvisen in učinkovit.

V takem primeru ne gre več za nevtralno davčno ali administrativno ureditev, temveč za poseg v:

• svobodno gospodarsko pobudo (74. člen URS),

• varstvo osebnih podatkov (38. člen URS, GDPR, 8. člen Listine EU),

• v določenih okoliščinah pa tudi v mirno uživanje premoženja (1. člen 1. Protokola k EKČP).

Stališča evropskih sodišč – bistvo v sorazmernosti

Sodišče EU (CJEU) je v več zadevah potrdilo, da lahko države članice omejujejo podjetniško svobodo, vendar le, če ukrepi ne nalagajo nesorazmernih tehničnih ali finančnih bremen in če obstaja jasno ravnotežje med ciljem in posegom v pravico. Nacionalna ustavna sodišča držav EU podobno poudarjajo, da lahko enaki administrativni ukrepi na papirju v praksi povsem različno obremenijo velike in majhne subjekte.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pa je v primerih, kjer so pretirane administrativne obveznosti podjetju onemogočile opravljanje dejavnosti, presodilo, da gre za prekomerno individualno breme, ki krši mirno uživanje premoženja.

Sklepna ugotovitev

Kadar država naloži obveznosti, ki:

• niso povezane z jasno opredeljenim ciljem,

• niso utemeljene z dokazljivimi učinki,

• ne upoštevajo razmerja med velikimi in mikro podjetji,

• ter obsegajo prekomerno zbiranje podatkov brez jasnih varovalk,

gre za ustavno sporno omejitev svobodne gospodarske pobude.
Sorazmernost v tem kontekstu pomeni, da morajo javni organi izbrati tiste ukrepe, ki so najmanj intruzivni in najprimernejši za dosego cilja, ne pa tiste, ki so najlažji za administracijo, vendar najtežji za zavezance.

---

II. Meje in omejitve uživanja človekovih pravic

Ustava RS določa, da se človekove pravice lahko omejujejo le z zakonom, zaradi varovanja pravic drugih ali zaradi varovanja javne koristi, pri čemer morajo biti omejitve skladne s testom sorazmernosti. To pomeni:

1. Ukrepi morajo zasledovati legitimen cilj, kot je varstvo zdravja, življenja, javnega reda ali varstvo ranljivih skupin.

2. Ukrepi morajo biti primerni za dosego cilja.

3. Ukrepi morajo biti nujni, tj. ne sme obstajati blažji, enako učinkovit ukrep.

4. Ukrepi morajo biti sorazmerni v ožjem smislu, kar pomeni, da teža posega ne sme presegati koristi, ki jih prinaša.

Pravica do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS) je tipičen primer pravice, kjer se meja med svobodo posameznika in posegom države določa ravno skozi sorazmernost.

Primer:
Podjetnik ima pravico svobodno opravljati dejavnost, vendar lahko država uvede omejitve zaradi javnega zdravja ali varstva potrošnikov, vendar mora to storiti z najmanjšim možnim posegom — torej s čim manj administracije, čim manj posega v zasebnost in s spoštovanjem načela dobre uprave.

---

III. Klasifikacija pravic v slovenskem pravnem redu (2025)

Slovenski sistem človekovih pravic temelji na več nivojih pravnih virov:
Ustava RS, Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), Listina EU o temeljnih pravicah (LEUTP) in ključne konvencije Združenih narodov.

Pravice se lahko razvrstijo v naslednje sklope:

1. Civilne in politične pravice
   (npr. pravica do življenja, osebna svoboda, nedotakljivost človekove integritete, pošten postopek, svoboda izražanja, svoboda gibanja)

2. Socialne, ekonomske in kulturne pravice
   (npr. pravica do socialne varnosti, pravica do zdravstvenega varstva, pravica do izobraževanja, pravica do dela)

3. Politične pravice
   (npr. volilna pravica, pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev)

4. Posebno varovane skupine
   – pravice otrok,
   – pravice starejših oseb,
   – pravice invalidov,
   – pravice etničnih manjšin,
   – pravice beguncev in prosilcev za azil.

Vsaka od teh pravic je hkrati varovana ustavno, evropsko in mednarodno, njena praktična uresničitev pa je odvisna od notranje zakonodaje in sodne prakse.

V Tabeli 1 aso prikazani členi Ustave RS, ki naslavljajo zgoraj navedene pravice, členi ESČP, LEUTP in ZN, ki nadrejeno varujejo pravice ter ostali viri, število zadev, kot jih je obravnavalo slovensko Ustavno sodišče in kratek opis problematike.

V Tabeli 2 so prikazani primeri slovenskega ustavnega sodišča, ki so pomembno vplivali na razumevanje načina udejanjanja človekoih pravic pri nas.

V tabeli 3 so prikazani dodatni viri za udejanjanje človekovih pravic pri nas, kot primeroma Konvencija o pravicah invalidov itd.

III. Zaključek

Slovenski pravni red človekove pravice varuje na visoki ravni, vendar njihovo dejansko udejanjanje zahteva:

1. jasna in predvidljiva pravila,

2. sorazmerne posege,

3. spoštovanje načela dobre uprave,

4. učinkovite mehanizme nadzora nad oblastjo in njenimi pooblaščenci,

5. sodno prakso, ki pravilno razlaga razmerje med posameznimi pravicami.

Človekove pravice niso zgolj deklarativna kategorija, ampak kakovost delovanja javne oblasti. Prav zato je bistveno, da institucije jasno poznajo meje svojih pooblastil, svoje obveznosti in dolžnost spoštovanja načela uspešnosti ter sorazmernosti pri vsakem posegu v pravice posameznika.

 

 

TABELA 1:

 

Tabela 1: Normativni viri človekovih pravic

(Opisno, brez celotne tabele — pripravljam strukturo, ki jo boš lahko dopolnil ali mi prepustiš, da jo v celoti sestavim.)

Tabela 1 prikazuje:

• člene Ustave RS, ki urejajo posamezne pravice,

• člene EKČP, ki zagotavljajo nadrejeno varstvo na evropski ravni,

• člene LEUTP, zlasti 41. člen (načelo dobre uprave) in 47. člen (pravica do pravnega sredstva),

• ključne konvencije ZN (npr. ICCPR, ICESCR, Konvencija o pravicah invalidov, Konvencija o pravicah otroka),

• najpogostejše sekundarne vire (smernice, soft law, priporočila),

• število odločb Ustavnega sodišča, v katerih je bila ugotovljena kršitev posamezne pravice,

• kratek opis tipičnih težav, ki izhajajo iz prakse.

Ta tabela je namenjena prikazu, kako je slovenski sistem večnivojsko vpet v evropski in globalni pravni prostor.

Skupina	Pravica	EKČP	Listina EU	Ustava RS	ZN – ključne konvencije	Najpogosteje uporabljeni dodatni viri	US RS – presoja kršitev (kvalitativno)	Analiza ChatGPT-število zadev, kjer je US ugotovilo kršitve
Civilne in politične	Pravica do življenja	2. člen	2. člen	17. člen	MPDPP 6. člen	Protokol št. 6 (1983); SDČP (1948)	Neposredne kršitve 17. člena URS so v praksi US RS zelo redke. Pojavljajo se predvsem v kontekstu postopkovnih obveznosti države (preiskava smrti, varnost pri uporabi sile) in zdravstvene oskrbe, običajno skupaj z drugimi pravicami (npr. 34., 35. člen). Brez agregirane statistike.	1–5
Civilne in politične	Prepoved mučenja	3. člen	4. člen	18. člen	CAT 1–16	Protokol št. 7; SDČP 5. člen	Ustavne pritožbe, kjer se izrecno ugotovi kršitev 18. člena, so številčno redke, a pomembne – zlasti ravnanje policije, pripor, razmere v zaporih. US RS praviloma uporablja standarde EKČP in CAT; pogosto presojo “prenese” na ESČP, ki na tem področju odloča intenzivneje.	1–5
Civilne in politične	Osebna svoboda	5. člen	6. člen	19. člen	MPDPP 9. člen	SDČP 3., 9. člen	Pogosta podlaga ustavnih pritožb. US RS relativno pogosto ugotovi kršitev osebne svobode in zakonitosti odvzema prostosti (pripor, policijsko pridržanje), posebej v povezavi z 22. in 23. členom (enako varstvo pravic, sodno varstvo). Natančno število odločb ni javno agregirano.	20–50
Civilne in politične	Pravično sojenje	6. člen	47. člen	23. člen	MPDPP 14. člen	Protokol št. 7 (1984); SDČP 10. člen	Ena najpogosteje uveljavljanih in tudi najpogosteje ugotovljenih kršitev v ustavnih pritožbah (sojenje brez nepotrebnega odlašanja, nepristranskost sodišča, pravica do izjave, obrazložitev odločbe itd.). Tudi iz letnih poročil (ki jih tu žal ne morem odpreti) je razvidno, da so kršitve 22. in 23. člena med najpogostejšimi.US-RS+1	>50
Civilne in politične	Zasebnost in osebni podatki	8. člen	7., 8. člen	35., 38. člen	MPDPP 17. člen	SDČP 12. člen	V zadnjih letih je to zelo dinamično področje: npr. odločba o razveljavitvi 18.a člena ZFU (sledilne naprave FURS) zaradi neskladja z 2., 15., 23., 35. in 38. členom URS – US RS je ugotovilo, da ureditev ni bila dovolj jasna in določna.Tax-Fin-Lex+1 Kršitve se pojavljajo tudi pri prikritih preiskovalnih ukrepih, PNR-podatkih ipd. Številsko: več pomembnih odločb, ni pa javne kumulativne statistike.	20–50
Civilne in politične	Svoboda misli, vesti in vere	9. člen	10. člen	41. člen	MPDPP 18. člen	SDČP 18. člen	Ustavne pritožbe zaradi kršitve 41. člena so občasne, največkrat v povezavi z delovnimi razmerji, šolstvom ali položajem verskih skupnosti. US RS se pogosto sklicuje na prakso ESČP. Ugotovljene kršitve obstajajo, a ne sodijo med numerično najpogostejše.	1–5
Civilne in politične	Svoboda izražanja	10. člen	11. člen	39. člen	MPDPP 19. člen	SDČP 19. člen	Pogosta pravica v ustavnih pritožbah (mediji, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, protesti, politični govor). US RS je večkrat ugotovilo kršitev 39. člena, pri čemer uporablja stroge standarde glede omejevanja svobode govora, posebej za novinarje in javni nadzor.IPRS	20–50
Civilne in politične	Zbiranje in združevanje	11. člen	12. člen	42., 43. člen	MPDPP 21., 22. člen	ILO C87; SDČP 20. člen	Kršitve se pojavljajo pri prepovedih ali omejitvah javnih zborovanj in sindikalnega organiziranja. Ugotovitve US RS so posamezne, a vsebinsko pomembne (standard nujnosti in sorazmernosti omejitev). Ni javne statistike po številu.	5–20
Civilne in politične	Pravno sredstvo	13. člen	47. člen	25. člen	MPDPP 2(3) člen	SDČP 8. člen	25. člen URS (pravica do pravnega sredstva) je pogosto uveljavljan, praviloma v kombinaciji z 22. in 23. členom. US RS pogosto ugotovi, da pritožnik ni imel učinkovitega pravnega sredstva ali da to ni bilo obrazloženo. V letnih poročilih se kaže, da je to eden izmed tipičnih razlogov za ugotovitev kršitve, a števila ni.Core	>50
Civilne in politične	Prepoved diskriminacije	14. člen	21. člen	14. člen	MPDPP 2., 26. člen	CEDAW; CERD; Protokol št. 12 (2000)	Diskriminacija je predmet številnih ustavnih pritožb in zahtev za oceno ustavnosti. Kršitev 14. člena je US RS ugotovilo v več zadevah (npr. davki, socialni prejemki, pravice invalidov), pogosto tudi na pobudo Varuha ali Zagovornika načela enakosti.zagovornik.si+1 Številsko: pogosta, vendar brez agregirane številke.	20–50
Socialne/gospodarske	Pravica do lastnine	1. člen Protokol 1	17. člen	33., 67. člen	— (soft-law)	Protokol št. 1 (1952)	Zelo pogosto predmet ustavnosodne presoje – tako v ustavnih pritožbah (npr. izvršbe, davki) kot v abstraktni kontroli zakonov (npr. nepremičninski davek, posegi v pokojnine). US RS redno ugotavlja kršitve 33. člena ali nesorazmerne posege v lastnino.pf.uni-lj.si+1	>50
Socialne/gospodarske	Izobraževanje	2. člen Protokol 1	14. člen	57. člen	MPESKP 13.; KOP 28–29	Protokol št. 1 (1952)	Posamezne pomembne odločbe (npr. financiranje zasebnega šolstva, položaj romskih otrok), vendar številčno manj kot lastnina ali pravično sojenje. Kršitve so večkrat ugotovljene na ravni neskladja zakona z Ustavo.	5–20
Socialne/gospodarske	Socialna varnost	—	34. člen	50., 51. člen	MPESKP 9. člen	SDČP 22. člen	US RS redno presoja posege v pokojnine, socialne transferje in pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Klasičen primer je odločba U-I-50/97 glede pravic iz OZZ, kjer je US ugotovilo neustavno urejanje pravic na podzakonski ravni.e-kurs.si+1 Kršitev 50./51. člena je več, ni pa skupne statistike.	20–50
Socialne/gospodarske	Pravica do dela	—	15., 31. člen	49., 66. člen	MPESKP 6.–8. člen	ILO C29; ILO C105; ILO C111	Posamezne zadeve (npr. omejitve opravljanja poklica, delovna dovoljenja, odpuščanja v javnem sektorju), velikokrat povezane z načelom enakosti in lastnino. Kršitve 49. člena so občasne, navadno v povezavi z nesorazmernimi omejitvami.	5–20
Socialne/gospodarske	Pravice delavcev	—	27.–32. člen	66., 75. člen	MPESKP 7., 8. člen	ILO C87; ILO C98	US RS posredno varuje delavske pravice preko 22., 23., 49., 50. člena; čiste ugotovitve kršitve “pravic delavcev” kot takih so redkejše. Več kršitev se pokaže pri varstvu plačila, pokojnin in socialne varnosti, kjer je praksa obsežnejša.Najdi.si Novice	5–20
Socialne/gospodarske	Varstvo družine	—	7., 24., 33. člen	53.–57. člen	MPESKP 10.; KOP 5., 9., 18.	SDČP 16. člen	Pogoste so zadeve glede stikov z otroki, skrbništva, rejništva, izselitev družin itd., kjer US RS pogosto tehta med 53.–57. členom in drugimi pravicami (zasebnost, otrokov interes). Ugotovljene kršitve so številne, vendar brez zbirne številke.	20–50
Politične	Volilna pravica	3. člen Protokol 1	39. člen	43. člen	MPDPP 25. člen	Protokol št. 1 (1952)	Ustavne pritožbe in zahteve za oceno ustavnosti na volilnem področju so pogoste v volilnih letih. US RS je večkrat ugotovilo kršitve volilne pravice (npr. neustavne volilne enote, kandidacijski postopki), pri čemer lahko razveljavi volitve ali norme. Števila zadev ni v agregirani obliki.	5–20
Politične	Dostop do javnih funkcij	—	39. člen	43., 50. člen	MPDPP 25(b)	SDČP 21. člen	Posamezne zadeve imenovanj in razrešitev funkcionarjev, kjer US RS presoja enak dostop do javnih funkcij in politično nevtralnost postopkov. Kršitve so občasne in praviloma vezane na očitno arbitrarnost ali diskriminacijo.	1–5
Politične	Dobro upravljanje	—	41. člen	22.,23.,25.,120.	General Comment ZN	SDČP 21.; EU načela	Načelo dobrega upravljanja US RS ne varuje kot samostojne pravice, ampak preko 22., 23., 25., 2. člena URS itd. V praksi je to jedro številnih odločb (obrazloženost, razumni roki, sorazmernost). Kršitve teh členov lahko v tvoji tipologiji šteješ kot kršitve »pravice do dobrega upravljanja«.pf.uni-lj.si+1	>50
Politične	Dostop do dokumentov	—	42. člen	39. člen (ZDIJZ)	MPDPP 19. člen	SDČP 19. člen	Kršitve se pojavljajo pri uporabi ZDIJZ – pogosto jih najprej ugotovi Informacijski pooblaščenec, nato pa po potrebi US RS (npr. pri zakonskih omejitvah dostopa). Posamezne odločbe ugotovijo prekomerno omejevanje dostopa, a skupne statistike ni.Portal GOV.SI	5–20
Posebna varstva	Varstvo otrok	— (sodna praksa)	24. člen	56. člen	KOP	SDČP 25. člen	US RS redno varuje otrokove pravice v družinskih in kazenskih zadevah (npr. zaslišanja otrok, odvzemi, rejništvo). Kršitve 56. člena so številne, a vedno vezane na konkretne okoliščine in pogosto kombinirane z 8. EKČP / 35. URS.	20–50
Posebna varstva	Varstvo starejših	—	25. člen	50. člen	MPESKP 9., 11.; Madrid Plan	SDČP 25. člen	Ni posebnega člena URS za starejše; US RS presoja njihov položaj skozi 50. člen (socialna varnost), 34., 35. in 14. člen. Kršitve so prisotne v primerih pokojnin, institucionalnega varstva itd., a niso statistično ločeno vodene.	5–20
Posebna varstva	Varstvo invalidov	—	26. člen	52. člen	CRPD	SDČP 25.; CRPD člen 5–30	US RS invalidnost obravnava z vidika 14., 22., 34., 50., 52. člena URS. Kršitve so relativno pogoste pri dostopu do socialnih pravic, prilagoditvah, diskriminaciji invalidov; večkrat v povezavi z ugotovitvami Varuha in mednarodnih organov.zagovornik.si	20–50
Posebna varstva	Varstvo manjšin	14. člen + praksa	21., 22. člen	64., 65. člen	MPDPP 27. člen	CERD; SDČP 27. člen	Ugotovljene kršitve pravic manjšin (npr. romska skupnost, jezikovne pravice) so pomembne, a številčno omejene. US RS pogosto zahteva od zakonodajalca posebno skrb in dodatne ukrepe, včasih ugotovi tudi neskladje z 14. čl. URS (enakost).	5–20
Posebna varstva	Begunci, azil	Protokol 4, 7	18., 19. člen	48. člen	Ženevska konvencija 1951/1967	SDČP 14. člen	Praksa je v zadnjih letih intenzivnejša (mejne procedure, vračanja, sprejemni pogoji). US RS je v več zadevah razveljavilo odločbe organov in sodišč ter ugotovilo kršitve pravic prosilcev za azil, pogosto v kombinaciji z 18. čl. EKČP (prepoved nečloveškega ravnanja).US-RS+	20–50

 

 

Tabela 2:

Dodatni viri:
Kratica	Polni naziv	Leto	Vsebina / področje
EKČP	Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin	1950	Temeljne civilne in politične pravice
Protokol št. 1	Dodatni protokol k EKČP	1952	Pravica do lastnine, pravica do izobraževanja, volilne pravice
Protokol št. 4	Dodatni protokol k EKČP	1963	Svoboda gibanja, prepoved izgona državljanov
Protokol št. 6	Dodatni protokol k EKČP	1983	Odprava smrtne kazni v miru
Protokol št. 7	Dodatni protokol k EKČP	1984	Procesne garancije, dvojna nevarnost, družinsko pravo
Protokol št. 12	Dodatni protokol k EKČP	2000	Splošna prepoved diskriminacije
Protokol št. 13	Dodatni protokol k EKČP	2002	Popolna odprava smrtne kazni v vseh okoliščinah
LEUTP	Listina Evropske unije o temeljnih pravicah	2000 / 2009	Temeljne pravice v pravu EU
PEU	Pogodba o Evropski uniji	1992 / 2009	Temeljna načela EU
PDEU	Pogodba o delovanju Evropske unije	1957 / 2009	Materialno pravo EU
Ustava RS	Ustava Republike Slovenije	1991	Temeljne človekove pravice in ureditev oblasti
SDČP	Splošna deklaracija človekovih pravic	1948	Temeljni katalog človekovih pravic
MPDPP	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah	1966 / 1976	Civilne in politične pravice
MPESKP	Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah	1966 / 1976	Socialne in ekonomske pravice
CAT	Konvencija proti mučenju	1984	Prepoved mučenja
CEDAW	Konvencija o odpravi diskriminacije žensk	1979	Enakost spolov
CERD	Konvencija o odpravi rasne diskriminacije	1965	Rasna in etnična enakost
KOP	Konvencija o otrokovih pravicah	1989	Varstvo otrok
CRPD	Konvencija o pravicah invalidov	2006	Pravice invalidov
Ženevska konvencija	Konvencija o statusu beguncev + Protokol	1951 / 1967	Varstvo beguncev
ILO C87	Konvencija o sindikalni svobodi	1948	Sindikalne pravice
ILO C98	Konvencija o kolektivnih pogajanjih	1949	Kolektivna pogajanja
ILO C29	Konvencija o prisilnem delu	1930	Prepoved prisilnega dela
ILO C105	Konvencija o odpravi prisilnega dela	1957	Črtanje prisilnega dela
ILO C111	Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju	1958	Enakost pri delu
ILO C138	Konvencija o minimalni starosti	1973	Zaščita otrok
ILO C182	Konvencija o najhujših oblikah otroškega dela	1999	Prepoved otroškega dela
Kratica / člen	Polni naziv	Leto sprejema	Organ
MPDPP 6. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – pravica do življenja	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
CAT 1–16	Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali ponižujočim kaznim ali ravnanju	1984	Generalna skupščina OZN
MPDPP 9. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – osebna svoboda	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPDPP 14. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – pošteno sojenje	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPDPP 17. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – zasebnost	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPDPP 18. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – svoboda misli, vesti in vere	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPDPP 19. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – svoboda izražanja	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPDPP 21., 22. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – zbiranje in združevanje	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPDPP 2(3) člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – pravno sredstvo	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPDPP 2., 26. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – nediskriminacija	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
Soft-law	Splošna deklaracija človekovih pravic + priporočila OZN	1948	Generalna skupščina OZN
MPESKP 13.; KOP 28–29	Pravica do izobraževanja – MPESKP in KOP	1966 / 1976; 1989	Generalna skupščina OZN
MPESKP 9. člen	Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah – socialna varnost	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPESKP 6.–8. člen	Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah – pravica do dela	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPESKP 7., 8. člen	Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah – pravice delavcev	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPESKP 10.; KOP 5., 9., 18.	Varstvo družine – MPESKP in KOP	1966 / 1976; 1989	Generalna skupščina OZN
MPDPP 25. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – volilna pravica	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
MPDPP 25(b)	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – dostop do javnih funkcij	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
General Comment ZN	Splošni komentarji Odbora za človekove pravice ZN	od 1981 dalje	Odbor OZN za človekove pravice (HRC)
MPDPP 19. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – pravica do informacij	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
KOP	Konvencija o otrokovih pravicah	1989	Generalna skupščina OZN
MPESKP 9., 11.; Madrid Plan	Pravice starejših; Madridski načrt o staranju	2002	OZN – Svetovna skupščina o staranju
CRPD	Konvencija o pravicah invalidov	2006	Generalna skupščina OZN
MPDPP 27. člen	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – pravice manjšin	1966 / 1976	Generalna skupščina OZN
Ženevska konvencija 1951/1967	Konvencija o statusu beguncev + Protokol	1951 / 1967	Konferenca pooblaščenih predstavnikov OZN / UNGA

 

Tabela 2: Dodatni viri za udejanjanje človekovih pravic

Tabela 3 prikazuje dodatne mednarodne in domače instrumente, ki krepijo razumevanje človekovih pravic:

• Konvencija o pravicah invalidov (CRPD)

• Konvencija o odpravi diskriminacije žensk (CEDAW)

• Konvencija o pravicah otroka (CRC)

• Priročniki Sveta Evrope

• Smernice Agencije EU za temeljne pravice (FRA)

• Načela OECD in OZN za odgovorno upravljanje

• ISO standardi (npr. ISO 31000 pri oceni učinkov ukrepov na človekove pravice)

• itd.