Kje in zakaj smo v Sloveniji, v zadnjih tridesetletnih (na področju javnih dajatev), najbolj zavozili?

Spreminjanje davčnih predpisov je obrt, ki jo še ne »obvladamo«, kar dokazujejo sodbe Vrhovnega sodišča in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Avtor: mag. Franc Derganc

 

• 1.. Kako pravilno postaviti »diagnozo stanja« davčnega sistema v državi, članici EU27?

 

Davčni sistem sleherne države, članice EU27, sestavljajo pravna pravila iz področja materialnih, postopkovnih (tudi na področju kazenske zakonodaje) in organizacijskih predpisov ter ravnanja vseh deležnikov davčnega sistema.

Deležniki davčnega sistema so plačniki davkov ( predvsem podjetja in posamezniki), davčni posredniki (računovodje, davčni svetovalci, odvetniki, notarji) in osebe z javnimi pooblastili (pristojni organi za pobiranje dajatev in ostale osebe, ki udejanjajo javne storitve).

»Stanje« davčnega sistema se najustrezneje »odslika« v t.i. deležu javnih dajatev v bruto družbenem produktu[1]. Slovenija ima uvedene štiri sklope javnih dajatev in sicer dajatve državnega proračuna, dajatve lokalne samouprave, prispevke za zdravstveno in socialna zavarovanja, dajatve javnih gospodarskih služb ter RTV prispevek.

Slovenija »zbere« okvirno 25 mrd EUR javnih dajatev, od tega FURS »zbere« za cca 22 mrd EUR javnih dajatev[2]. Slovenija je v letu 2023 izkazala 36,9% delež javnih dajatev v bruto družbenem produktu (14. od 38 držav OECD-ja) in je znižala kazalnik glede na leto 2022 (37,7)[3]. Na strani porabe "pridelamo" 3,5 EUR negospodarne porabe zaradi korupcije, hkrati pa siva ekonomija "zagotovi" tudi 5,5 mrd EUR letno - neplačanih javnih dajatev. Imamo 30.000 računovodij in davčnih svetovalcev, ki brez izkazanega strokovnega znanja in etičnih okvirjev (vrata sive ekonomije so odprta na stežaj....), oddajajo obračune za 214.000 slovenskih podjetij. 58.000 malih in srednjih "d.o.o.-jev", prostovoljno plača preko 80% vseh javnih sredstev, ki jih "pobira" FURS.

Slika: Davki v BDP – svetovni pregled za 2022 (Vir: Our World in Data) - Ko se pogovarjamo o davkih, se je potrebno primerjati s primerljivimi državami, torej državami, ki imajo podobno urejeno zavezo po financiranju javnih zadev, kot to ureja Ustava RS (Nemčija, Francija itd.). 

 

Slika OECD podatki za leto 2023. V državah, kjer določena storitev ne sodi v t.i. javne storitve (primer Švica - zdravstvo) znaša delež "obveznih dajatev" nižji, četudi prebivalstvo plačujejo veliko več za določeno storitev, kot to velja v državah, kjer je, primeroma, zavarovanje za zdravstvo obvezno.

 

Seveda pa je potrebno kazalnik povezati tudi z zavezami držav (ustave), v katerih je določena obveznost »države« za financiranje t.i. skupno dogovorjenih javnih zadev.

Primeroma. Če zakoni v določeni državi »zahtevajo«, da je določena pravica (npr. 78. člen Ustave RS – dolžnost države, da uredi dostopnost do stanovanja) udejanjena, potem je jasno, da je potrebno morebitno javno dajatev, ki je za zagotovitev določene pravice potrebna, ustrezno vključiti v delež pobranih davkov posamezne države.

Povedano drugače, deleže pobranih javnih dajatev v bruto produktu posamezne države je potrebno povezati z dolžnostjo države v povezavi s financiranjem skupno dogovorjenih javnih zadev. Če država ne financira »brezplačnega šolstva«, je popolnoma jasno, da delež javnih dajatev v bruto produktu nižji, kot v primeru države, ki NI dolžna financirati t.i. brezplačno šolstvo. Enako velja za področje zdravstva, pokojnin itd.

Na tem mestu je potrebno opozoriti, da primerjave obremenitev dela oz. kapitala z javnimi dajatvami, v kolikor ne izvedemo lastne celovite analize (npr. OECD »analiza obremenitev dela v Sloveniji«), ni ustrezna pot za spreminjanje davčne zakonodaje.

Primeroma. OECD analiza stroškov dela ne vključuje slovenske specifičnosti povračil stroškov za prehrano in prevoz na delo. Analiza Bineta Kordeža v »časniku Delu« je tako ustreznejša (glede na »OECD analizo«) podlaga za morebitne spremembe, saj je analiza pokazala, da so slovenske plače, do 10.000 EUR bruto (če vključimo izplačila za prehrano in prevoz na delo), zelo konkurenčne tako Hrvaški, kot tudi Avstriji.

Če sklenemo odgovor na prvo vprašanje, morajo »slovenski reformatorji« upoštevati oz. izvesti lastne analize pred sleherno spremembo, saj je jasno, če se postavi zmotna diagnoza, tudi zdravljenje ne more dati ustreznih rezultatov.

Analizo stanja davčnega sistema mora izvesti Slovenija samostojno in strokovno (multidisciplinarno, kar pomeni, da Ministrstvo za finance ne sme samostojno pripravljati nobenih sprememb), sicer ni mogoče pričakovati ustreznih ukrepov.

Seveda pa je pravilna diagnoza stanja, zgolj prvi, a ne tudi zadostni pogoj za kvalitativne davčne spremembe. Ko in če je izvedena analiza stanja ustrezno, potem pa je potrebno sprejeti še odločitev, katero metodo spreminjanja davčnega sistema, se naj uporabi.

 

• 2.. Katere metode izvajanja davčnih reform poznamo

 

Svetovna banka, OECD in druge organizacije, ki se ukvarjajo z davčnimi reformami, v svojih dokumentih navajajo, da obstajata dva načina spreminjanja davčnih predpisov oz. ravnanj.

Tradicionalni pristop k davčnim reformam pomeni, da država oz. politika sprejme pravila, jih s prisilo uveljavi in od plačnika davkov terja zgolj izvajanje predpisov.

Sodobni oz. alternativni pristop k davčnim reformam pa terja od »države«, da davčne spremembe pripravi skupaj s plačniki davkov. Povedano drugače, alternativni pristop predvideva, da je plačnik davkov subjekt davčnega prava, med tem ko tradicionalni pristop predvideva, da je plačnik davkov objekt davčnega prava.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da ekonomsko socialni svet ni primerni forum za »iskanje soglasja o davčnih spremembah«, saj je jasno, da so deležniki davčnega sistema podjetja in posamezniki ter davčni posredniki. Vse tri reprezentativne zbornice pa zastopajo manj kot 10% slovenskih podjetij, davčnih posrednikov pa sploh še nimamo uvedenih.

Zato je popolnoma logično, da so slovenski davčni predpisi izredno slabi, saj nimamo uvedenih t.i. notranjih kontrol pri nastajanju davčnih prepisov. Nimamo uvedenega Varuha za pravice plačnikov davkov (ki bi varoval splošne pravice plačnikov davkov) in nimamo davčnih posrednikov. Če "ni stroke", so rešitve slabše. Reprezentativne zbornice, ki zastopaj interese zgolj 10% slovenskih podjetij, pa seveda ne morejo podati najboljših rešitev za večino (pravilneje za deležnika podjetje in deležnika davčni posredniki), ki jo niti ne zastopajo.

Če bi pravilno analizirali »dejansko stanje davčnega sistema«, bi tako ugotovili, da imamo slabo davčno zakonodajo zato, ker ne upoštevamo zahtev podjetij, ker ne upoštevamo zahtev stroke (davčni svetovalci, ki jih še nimamo reguliranih) in ker ne izvajamo niti evalvacije sprejetih ukrepov[4]. Povedano drugače, objekt, ki ni vključen v nastajanje davčnih predpisov, logično, ne sprejme "nedemokratično uveljavljenega predpisa"!

Sliki[5]: Tradicionalni in alternativni pristop k izvajanju davčnih reform – Svetovna banka, 2019

 

 

Alternativni pristop predvideva, da je davčna morala[6] ključ za kvalitetno izvedeno reformo. Davčna morala je rezultat zgodovine in aktivnosti »države«, ki krepijo davčno moralo (zaupanje). V teoriji je bilo že ugotovljeno, da brez ZAUPANJA v »državo«, ni mogoče dvigniti t.i. davčno moralo, brez visoke davčne morale pa ni mogoče pridobiti politično podporo za spremembe. Brez zaupanja pa ni mogoče ustvariti "normativno pošteno davčno zakondajo".

Prav tako je bilo ugotovljeno, da država ne more izvajati davčnega sistema po načelu t.i. prostovoljne davčne privolitve (sodobni pristop) v primeru nizke davčne morale.

Če na hitro sumiramo ugotovitve stroke, je popolnoma jasno, da država, ki ne krepi zaupanja[7], ne more zagotoviti t.i. poštenega davčnega sistema[8], kjer plačnik davkov »prostovoljno in odgovorno« plačuje točno toliko davkov, kot to določa zakon in niti enega evra več. Država pa zagotovi kvalitetno javno storitev.

Povedano drugače, smo v Sloveniji, v zadnjih 30-tih letih izvajali davčne reforme po tradicionalni metodi, ki ne omogoča narediti optimalnih normativnih okvirjev. Posledica slabe zakonodaje (in slabega izvajanja zakonodaje s strani vseh treh deležnikov) je nizka davčna morala, ki »pridela« že preko 5,5 mrd EUR[9] neplačanih javnih dajatev letno.  Zaradi nizke davčne morale in nekvalitetno izvedenih javnih storitev ter sive ekonomije, posledično »zagotovimo« tudi preko 3,5 mrd EUR negospodarno potrošenega javnega denarja, iz naslova korupcije.

Na podlagi povedanega, se zato postavljata precej vprašanj, kot primeroma:

1. Ali ni že čas, da pričnemo obravnavati plačnika davkov kor SUBJEKT davčnega prava?
2. Ali ni že čas, da pridobimo varovalko pri sprejemanju davčnih predpisov (VARUH ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV) in da dobimo strokovnega gospodarskega zaupnika, na področju davčne skladnosti (REGULIRANI RAČUNOVODJE, DAVČNI SVETOVALCI itd.)?
3. Ali ni že čas, da zahtevamo od države, da izvaja storitve kakovostno (npr. z uvedbo ISO31000 RISK AMANGEMENT v vsa ministrstva, FURS, zdravstvo…)?
4. Ali ni že čas, da preidemo iz tradicionalne metode izvajanja davčnih sprememb na t.i. alternativno metodo, kjer se bodo poiskale najboljše rešitve za državljane R Slovenije?

 

• 3.. Namesto sklepa

Odgovore na vprašanje, zakaj imamo slabo davčno moralo, visoko sivo ekonomijo, slabo davčno zakonodajo in zakaj so storitev javnega sektorja in tudi pravosodja (v povezavi z davki ) na izredno na nizkem nivoju (na pravico do poštene obdavčitve čakamo po več kot 10 let....), lahko (na prvem mestu) poiščemo v »napačni metodologiji spreminjanja davčnih pravil« in seveda tudi na nevključujočem izvajanju davčnih pravil. 

Navedeno (da pripravljamo izredno slabo davčno zakonodajo in da je tudi izvajanje zakonodaje neustrezno) bi morala ugotoviti »iskrena« analiza dejanskega stanja našega davčnega sistema. Ki pa je še nismo izvedli, saj ne izvajamo "NOBENE" evalvacije sprejetih ukrepov.

In če bi se želeli iskreno pogledati v ogledalo, potem bi morali tudi priznati, da so trenutna izhodišča na področju predvidene obdavčitve stanovanjskih nepremičnin, logična posledica naših neustreznih ravnanj "z našim davčnim sistemom".

Če se malo pošalim in če želim bolj »slikovito« opisati zgoraj obravnavano temo, bi lahko zapisal naslednje:

»Če državljan Slovenije (in podjetja) ve, da totalitarizem ni rešitev in če ve tudi, da brez svobode (vplivati na davčna pravila je konstitutativni del demokratičnosti države oz. je ključni del udejanjanja človekovih pravic na področju plačevanja javnih dajatev) ni prihodnosti, potem je jasno, da bo iskal rešitev toliko časa, da uspe izbrati »nove rešitve« (ki bodo udejanjile svobodo na področju plačevanja davkov) in ki bodo zagotovile, da dobimo pošten davčni sistem in samo ter »zgolj« pošten davčni sistem (enakost in poštenost pri pobiranju ter odgovornost in vzajmenost pri trošenju).

Kot bi rekel na novo ustoličen »prvak najboljše države na svetu«, izvedimo revolucijo »zdravega razuma«-tudi v Sloveniji. Nič drugega.

 

 

GLEJ TUDI:

1. VIDEO DF - Zakaj potrebujemo davke (39 minut)

1. Zakaj potrebujemo davke oz. javne dajatve, kot to določa USTAVA RS
2. Kakšen davčni sistem (pobiranje in poraba) imamo v RS v letu 2025 (vidik EU27 in Državni zbor)?
3. Osnovne številke našega davčnega sistema (zberemo cca. 25 mrd EUR vseh 4 sklopov javnih dajatev, imamo 5 mrd EUR nepobranih davkov iz naslova sive ekonomije, imamo 3,5 mrd EUR negospodarnega trošenja javnih sredstev iz naslova korupcije, ….….. ).
4. Imamo:
   1. neustavnost dohodnine (imamo 2 zakona, ki obdavčujejo dohodke podjetij, imamo cedularnost, kjer so tudi visoki dohodki obdavčeni z ISTO davčno stopnjo, torej ni progresije….imamo NORMIRANCE, kjer je enak dohodek obdavčen z 4%, v določenih primerih pa ENAK dohodek obdavčujemo z 45%......),
   2. neuspešno urejen davčni postopek, saj država rešuje davčne zadeve preko 10 let, FURS je neustavno pobral preko 100 mio EUR samo iz naslova 2 inštitutov (nimamo ustrezno rešeno ODŠKODNINO ko in če država nezakonito pobere davke)
   3. neuspešno rešeno organizacijsko zakonodajo, saj lahko imenujemo direktorja FURS, ki ima lahko konflikt interesov, hkrati pa v pogodbi o zaposlitvi ne določimo NOBENIH nalog in zavez (zato nismo pobrali preko 5 mrd EUR samo davka na nepremičnine-premoženjski davek v 30-tih letih, imamo visoko sivo ekonomijo….davek od najemnin je pobran zelo v nizkem odstotku…..)
5. PO katerih državah se je smiselno »zgledovati«
6. Zakaj OECD »analiza« ni »analiza« in zakaj je analiza BINETA KORDEŽA ustreznejša, ko in če se pogovarjamo o domnevni preobremenjenosti z dajatvami slovenskih plač (do 10.000 EUR bruto so naše plače zelo konkurenčne !)
7. ANALIZA razslojenosti v SLOVENIJI glede dohodkov in PREMOŽENJA (10% Slovencev ima 60% vsega  premoženja in enak rezultat velja tudi v Avstriji….)
8. Kakšen razvoj davčnega sistema Slovenije je smiseln, glede na »analizo dejanskega stanja« ?
9. POVZETEK:
   1. Brez ustreznega strokovnega pristopa, ni mogoče dobiti dobre rezultate
   2. Če bi uvedli VARUHA za pravice plačnikov davkov in če bi regulirali davčne posrednike….bi POSTOPNO izboljševali davčni sistem
   3. BISTVO: potreben bo spoštljiv dialog in o DAVKIH se ne smemo »kregati«….

 

2. VIDEO 3: Kako delati davčne reforme, upoštevaje terijo in drobro prakso iz tujine (45 minut)

  NAMEN: Ali si upamo, da si postavimo ambiciozni cilj? Kako do 2035 postati najboljša-najbolj poštena davčna država na svetu?

1. Zakaj pri nas sprejemamo davčno zakonodajo neustrezno? Nimamo ustreznih forumov, v javnosti komuniciramo o davkih nespoštljivo, pripombe stroke se ne obravnava, težave rešujemo SAMO s pomočjo kadrovskih menjav….
2. Kaj je pošten davčni sistem in zakaj ga v SLOVENIJI še nimamo?
3. Kako se spreminja davčni sistem? Z reformami, s spremembami, ali pa s tiščanjem glave v pesku….
4. REFORME se vodijo po tradicionalni metodi (plačnik davkov je OBJEKT) ali po alternativnem pristopu, kjer postane plačnik davkov SUBJEKT.
5. KAJ svetovna banka priporoča, ko se lotevamo davčnih reform…
6. Kaj so zavezujoče omejitve, ki jih moramo upoštevati ko in če delamo davčne reforme…
7. Katere CILJE lahko postavimo, če se odločimo za t.i. KORENITO DAVČNO REFORMO ?
8. Če si upamo postaviti CILJ postati najbolj poštena davčna država, potem smo storili že veliko……hkrati bi LAHKO znižali vse dajatve za več kot 18% ob istih javnih storitvah…..in NOVIH davkov ne bi potrebovali !