Jedro in obrazložitev: UPRS Sodba I U 1453/2020-11:

Davčni organ pri odmeri kapitalskega dobička (zmeljišče prudiobljeno v denacionaliaciji 2006) ni upošteval cenitev nepremičnine v času pridobitve (nabavna vrednost), saj je upošteval "primerljivi transakciji" za nepremičnini, ki nista bili povsem enaki od predmetne nepremičnine. Sodišče je jasno poudarilo, da je organ kršil pravila postopka, saj pritožnici ni odgovoril na argumentirane navedbe "zakaj primerljivi transakciji - nista primerni za konkretno zadevo". 

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožnici odmerila dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine od davčne osnove 52.042,69 EUR po stopnji 10 % v znesku 5.204,27 EUR. Odmerjeno dohodnino je potrebno plačati v 30 dneh od vročitve odločbe pod izvršbo, posebni stroški postopka niso nastali, pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

2. Iz obrazložitve izhaja, da se je davek odmeril v zvezi z nepremičnino – zemljiščem parc. št. 674/11, k.o. ..., v deležu do ½. To nepremičnino je tožnica pridobila v postopku denacionalizacije leta 2006, odsvojila pa jo je maja 2019. Vrednost nepremičnine ob pridobitvi je tožnica dokazovala s cenitvijo, iz katere izhaja ocena vrednosti na podlagi tržno primerljivih vrednosti na dan 29. 8. 2006, in sicer v višini 209.112,01 EUR. V cenitvi je bila vrednost izračunana na podlagi prodajnih vrednosti pri treh transakcijah, za katere je cenilec ocenil, da so primerljive.

3. Prvostopenjski organ tožničine cenitve ni upošteval, saj je za dve od treh transakcij ugotovil, da nista primerljivi z nepremičnino tožnice. Ugotovljeno je namreč bilo, da je bila predmet prodaje v teh dveh primerih tudi stavba in ne zgolj zemljišče. O tej ugotovitvi je prvostopenjski organ tožnico obvestil in jo hkrati pozval k predložitvi nove cenitve z upoštevanjem prodaj zemljišč, namenjenih za gradnjo brez stavb. Takšnega dokazila tožnica ni predložila, je pa posredovala elektronsko sporočilo cenilca z ugovori, med drugim, da bi se glede na to, da se v mestu Ormož trgovski center gradi na vsakih 5 do 10 let, morale nabavne vrednosti upoštevati širše v regiji, kjer so bile prodane večje stavbne parcele za ta namen. Prvostopenjski organ je ta predlog zavrnil, češ da status in namen kupca ne vplivata na tržno vrednost. Posledično je prvostopenjski organ vrednost določil na podlagi primerljivih tržnih cen, ki so se dosegale pri prodaji zazidljivih stavbnih zemljišč v letih 2006 do 2008 na območju občine Ormož, o čemer je tudi obvestil tožnico. Prvostopenjski organ je ugotovil, da znaša povprečno tržna cena pri primerljivih transakcijah 33,04 EUR/m², za tožničino nepremičnino to pomeni 130.722,76 EUR. Davek na promet nepremičnin prvostopenjski organ ni upošteval kot odbitne postavke, saj iz prodajne pogodbe izhaja, da je davek plačal kupec.

.....

18. Ker je tožnica v postopku uspela, je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povišani za 22% DDV, skupaj 347,70 EUR.

-------------------------------
¹ Ki določa, da je strošek iz prvega odstavka tega člena tudi strošek, ki ga je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 EUR.

Mnenje TAXIN d.o.o., mag. Franc Derganc

V postopkih odmere ali nadzora davčni organ (ne malokrat) zmotno presoja dokaze stranke oz. dokaze, ki jih pridobi sam. Ključna težava je v t.i. načelu proste preosoje dokazov, ki ga davčni organ zmotno uporablja. Navedeno načelo ne pomeni, da lahko organ "po prostem preudarku" naredi oceno dokaza, temveč to pomeni, da organ zgolj samostojno presoja, kateri dokaz je ključen za ugotovitev dejanskega stanja. V konkretni zadevi je organ zmotno uoporabil načelo proste preosje dokazov, prav tako pa je zmotno naredil oceno o dokazu stranke, ki je v konkretnem primeru edini primerni dokaz (razen, če bi organ naročil oceno, ki bi pokazala bistvena odstopanja, kot jih izkazuje ocena stranke). Posledično je bila odločitev organa NEOBRAZLOŽENA, kar pomeni, da ODLOČBE ni mogoče preizkusiti. Sodišče je prav tako ugotovilo, da bi moral organ strošek cenitve upoštevati pri znižanju davčne osnove za davek.

Komentar TAXIN: Kje imamo plačniki davkov temelj za to, da se borimo za t.i. PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV« oz. za DAVČNO PRAVIČNOST? Mnenje pravobrnilke- Sodišče EU: Kraj poslovne enote v primeru, ko hčerinska družba izvaja storitve za matično družbo