Primer »Klukec«: kako je odpovedal imunski sistem slovenske pravne države

Zakoni in pooblastila so primerljivi z Avstrijo in Nemčijo – Slovenija pa nima reguliranega poklica davčnega svetovalca in računovodje – ali je to razlog, da se ukvarjamo s »KLUKCI«?

 

Ko institucije ne razumejo, da pristojnost pomeni dolžnost ukrepati, za računovodske izkaze pa v Sloveniji - nihče strokovno ne jamči

 

Avtor: mag. Franc Derganc, www.modro-poslovanje.si, član Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije – ZDSS (www.zdss.si).

Zaradi jasne stanovske in institucionalne razmejitve avtor posebej poudarja, da Rok Snežič ni član Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije – ZDSS in po avtorju znanih podatkih njen član tudi nikoli ni bil. ZDSS z njegovim delovanjem, javnim nastopanjem in ravnanji, obravnavanimi v tem članku, ni organizacijsko ali stanovsko povezana.

Po avtorju dostopnih informacijah je njegova sedanja oziroma nekdanja soproga članica Davčno svetovalne zbornica Slovenije – DSZS, ki je samostojna stanovska organizacija in ni povezana z Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije – ZDSS.

Ta navedba je namenjena izključno preprečevanju morebitnega napačnega povezovanja Roka Snežiča z ZDSS.

Datum: 27.07.2026

 

BISTO: Slovenija ne potrebuje predvsem novih pooblastil. Potrebuje institucije, ki bodo razumele, da so obstoječa pooblastila njihove dolžnosti; stroko (ki trenutno ni regulirana), ki bo za svoje ugotovitve osebno in poklicno odgovarjala; ter državo, ki bo delavca obravnavala kot nosilca pravic, ne kot objekt evidence (Odjavni obrazec M2 bi moral biti vročen delavcu - pa tega že 30 let "ne delamo - ali ima odločba, ki se ne vroči sploh sploh pravni učinek?????").

 

 

PREDUVOD

1. Namen, zgradba in viri članka

Članek obravnava primer družbe Progros, brezplačni prenos njenega poslovnega deleža, poznejše spremembe firme in dejavnosti ter predvsem vprašanje, zakaj slovenske institucije niso pravočasno zaščitile delavcev, države in drugih upnikov.

Razdeljen je na štiri vsebinske dele.

V prvem delu so predstavljena dejstva, kot izhajajo iz javno objavljenih medijskih prispevkov, objavljenih dokumentov, javnih izjav udeležencev in uradno dostopnih računovodskih podatkov AJPES. Obravnavani so finančni položaj družbe, neobjavljeno letno poročilo za leto 2025, domnevne kršitve pravic delavcev, menjave poslovodstva, brezplačni prenos poslovnega deleža ter spremembe firme in dejavnosti.

V drugem delu se analizira delovanje slovenskega »imunskega sistema pravne države«. Posebej so obravnavane pristojnosti in ravnanja notarja, registrskega sodišča, FURS, AJPES, Inšpektorata za delo, ZZZS, ZPIZ, policije, državnega tožilstva, KPK in organov insolvenčnega postopka.

V tretjem delu je slovenska ureditev primerjana z nemškim in avstrijskim pravom. Analiza je osredotočena na obveznosti poslovodstva ob insolventnosti, varstvo upnikov, vlogo notarja in registrskega sodišča ter zakonsko regulacijo poklicev davčnega svetovalca in računovodje.

V četrtem delu so predstavljene sklepne sistemske ugotovitve. Osrednje vprašanje je, ali je primer »Klukec« posledica pomanjkljive zakonodaje ali predvsem nepravočasne, nepovezane in črkobralske uporabe že obstoječih pristojnosti.

Članek temelji na naslednjih petih virih:

1. Siol.net: »Brezplačen prenos podjetja Progros: Notar ni imel razloga, da ne bi sestavil notarskega zapisa«

Prispevek povzema javno stališče predsednika Notarske zbornice Slovenije, da pri poslovnem deležu oziroma pridobitelju niso bile vpisane formalne omejitve, zaradi katerih bi moral notar zavrniti sestavo notarskega zapisa. Predstavljeno je tudi stališče, da se položaj delavcev, države in drugih upnikov zaradi same spremembe družbenika formalno ni spremenil.

2. Siol.net: »Rok Snežič prevzel podjetje Borisa Mijiča, dva dni pozneje ga je preimenoval v Klukec in registriral rejo kamel«

Prispevek opisuje brezplačni prenos celotnega poslovnega deleža družbe Progros, pogodbeno navedbo o poslovni izgubi in negativnem kapitalu, poznejšo spremembo firme ter registracijo novih dejavnosti. V njem so povzete tudi javne izjave novega družbenika, da naj bi bil imetnik deleža samo nekaj dni oziroma zgolj »vmesni člen«.

3. Delo/STA: »Neuradno: v podjetju poslanca Resnice ovadbe zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja«

Prispevek poroča o predkazenskih postopkih in kazenskih ovadbah zaradi suma kršitve temeljnih pravic delavcev ter ponarejanja listin. V njem so navedeni očitki glede neizplačanih plač, neplačanih socialnih prispevkov in odjav delavcev iz obveznih zavarovanj na podlagi odpovedi s podpisi, katerih pristnost delavci izpodbijajo.

4. AJPES – JOLP: bilanca stanja in izkaz poslovnega izida družbe Progros za leto 2024

Uradni izvoz iz zbirke javno objavljenih letnih poročil je bil pridobljen 27. julija 2026. Iz njega izhaja, da je družba na dan 31. decembra 2024 izkazovala pozitiven kapital in čisti dobiček, vendar le 205,64 evra denarnih sredstev ter več kot 410.000 evrov kratkoročnih obveznosti.

V zbirki na dan pridobitve ni bilo javno objavljenega letnega poročila za leto 2025. Ta okoliščina je posebej pomembna zaradi poznejše pogodbene navedbe, da naj bi družba julija 2026 poslovala z izgubo in imela negativni kapital.

5. Necenzurirano.si: »Snežič je Mijičevo podjetje preimenoval v Novo necenzurirano #dokumenti«, 27. julij 2026

Prispevek vsebuje dodatne navedbe in prikaze dokumentov o notarskem in registrskem postopku. Po navedbah članka naj bi novi družbenik družbo najprej preimenoval v »Novo necenzurirano, d. o. o.« in kot glavno dejavnost določil rejo kamel. Registrsko sodišče naj bi prvi predlog zavrnilo oziroma zahtevalo njegovo spremembo, nato pa je bila družba preimenovana v »Klukec«.

Prispevek povzema tudi del notarske dokumentacije, iz katere naj bi izhajalo, da je bil pridobitelj seznanjen s poslovno izgubo in negativnim kapitalom družbe ter da je notarka ugotovila, da ni razlogov za sum navideznega posla, izogibanja zakonskim obveznostim ali protipravnega oškodovanja tretjih oseb.

Peti vir dodatno navaja blokiran transakcijski račun, davčni dolg, dolgove do nekdanjih delavcev, neplačevanje socialnih prispevkov, domnevno sporne odjave delavcev ter domnevni prenos dejavnosti in poslovnih referenc na novo družbo, ki posluje prek bančnega računa v tujini.

 

2. Metodološko opozorilo

Štirje medijski prispevki so javno objavljeni viri, vendar njihove vsebine v okviru priprave tega članka niso bile v celoti neodvisno preverjene.

Članek zato ne ugotavlja kazenske, civilne, disciplinske, odškodninske ali druge pravne odgovornosti konkretnih fizičnih ali pravnih oseb. Kazenska ovadba ni obsodilna sodba, medijska objava pa ne nadomešča dokaznega postopka pred pristojnim organom.

Kjer posamezna dejstva še niso uradno ali pravnomočno ugotovljena, članek uporablja izraze:

• po navedbah medijev;
• domnevno;
• zaradi suma;
• po javnih izjavah udeležencev;
• če so objavljeni podatki resnični.

Drugačno dokazno naravo ima uradni izvoz AJPES. Ta dokazuje, kateri računovodski podatki so bili 27. julija 2026 javno objavljeni. Ne dokazuje pa sam po sebi, da je bilo nerevidirano letno poročilo tudi vsebinsko in neodvisno strokovno preverjeno.

Javna objava računovodskega izkaza na AJPES zato ni enaka strokovnemu zagotovilu, da so vsi prikazani podatki popolni, pravilni in resnični.

 

3. Kratek povzetek članka

Članek ugotavlja, da se pooblastila slovenskega FURS, delovne inšpekcije, notarjev, registrskega sodišča, policije, državnega tožilstva in drugih organov po svojem temeljnem namenu bistveno ne razlikujejo od primerljivih pooblastil v Avstriji in Nemčiji.

Osrednji problem zato ni predvsem odsotnost zakonov, temveč način njihove uporabe. Slovenski »imunski sistem pravne države« mora pravo uporabljati materialnopravno – glede na njegov namen, vsebino, varstvo delavcev, upnikov in javnega interesa – ne pa zgolj formalistično in črkobralsko.

Pristojnost organa ni le možnost ukrepanja. Je njegova dolžnost, da ob zaznanih tveganjih pravočasno ugotovi bistvo zadeve, poveže razpoložljive podatke in uporabi zakonska pooblastila.

V primeru družbe v finančnih težavah bistveno vprašanje ni samo, ali je poslovni delež formalno prenosljiv. Bistveno je, ali so bili pravočasno zaščiteni delavci, država in drugi upniki ter ali so poslovodstvo, družbeniki in pristojni organi izpolnili svoje zakonske dolžnosti.

Hkrati je nujna zakonska regulacija poklicev računovodje in davčnega svetovalca. Brez zakonsko določenih pogojev za vstop v poklic, strokovnega in disciplinskega nadzora, zavarovanja poklicne odgovornosti ter možnosti odvzema dovoljenja ni mogoče vzpostaviti zadostnega zaupanja v letna poročila družb, ki niso zavezane k reviziji.

Podjetja, delavci, upniki, notarji, sodišča in država morajo vedeti, kdo je strokovno usposobljena in zaupanja vredna oseba ter kdo osebno in poklicno odgovarja za računovodske in davčne ugotovitve.

Članek opozarja tudi na nedopusten položaj delavca, ki je lahko odjavljen iz socialnih zavarovanj, ne da bi bil o tem nemudoma, neposredno in dokazljivo obveščen. Delavec mora biti nosilec pravic, ne objekt izmenjave podatkov med delodajalcem in državo.

Osrednji sklep članka je zato naslednji:

Slovenija potrebuje delujoč imunski sistem pravne države, v katerem institucije pravo uporabljajo po njegovi vsebini in namenu, ne pa črkobralsko. Hkrati mora regulirati poklica računovodje in davčnega svetovalca, da bodo računovodski podatki strokovno preverljivi, njihovi pripravljavci pa osebno, poklicno in disciplinsko odgovorni.

Ko in če bo Slovenija zagotovila oboje, bo možnosti za nove primere »Klukec« bistveno manj.

Do takrat pa lahko pričakujemo nove »Klukce«, »Bedance« in druge pravne konstrukcije, pri katerih bodo dejavnosti, računi, premoženje, poslovodstvo in odgovornost preneseni v vedno bolj oddaljene ali težko dosegljive sfere. Posledice bodo še naprej nosili delavci, upniki, poštena podjetja in država.

 

 

I DEL

1. Viri, na katerih temelji analiza

Članek izhaja iz dejstev, navedb, dokumentov in javnih izjav, predstavljenih v naslednjih štirih virih:

1. Siol.net: »Brezplačen prenos podjetja Progros: Notar ni imel razloga, da ne bi sestavil notarskega zapisa«

Članek povzema stališče predsednika Notarske zbornice Slovenije Bojana Podgorška, da pri poslovnem deležu družbe Progros v sodnem registru ni bilo vpisanih omejitev in da notar zato ni imel razloga za zavrnitev sestave notarskega zapisa. Predsednik Notarske zbornice je poudaril, da se s spremembo družbenika položaj upnikov, delavcev in države formalno ni spremenil, ter izrazil mnenje, da ni šlo za fiktiven pravni posel. (1)

2. Siol.net: »Rok Snežič prevzel podjetje Borisa Mijiča, dva dni pozneje ga je preimenoval v Klukec in registriral rejo kamel«

Prispevek opisuje pogodbo o brezplačnem prenosu celotnega poslovnega deleža družbe Progros, katere nominalna vrednost je znašala 7.500 evrov. Iz objavljene pogodbe naj bi izhajalo, da je bil prevzemnik seznanjen s poslovanjem družbe, predvsem z dejstvom, da naj bi družba poslovala z izgubo in imela negativni kapital. Članek opisuje tudi poznejšo spremembo firme družbe, registracijo novih dejavnosti in javne izjave novega družbenika o namenu ter zgolj začasnem imetništvu poslovnega deleža. (2)

3. Delo/STA: »Neuradno: v podjetju poslanca Resnice ovadbe zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja«, objavljeno 12. junija 2026

Prispevek poroča o predkazenskih postopkih in kazenskih ovadbah zaradi suma kršitve temeljnih pravic delavcev ter ponarejanja listin. Po navedbah Delavske svetovalnice naj bi bili nekateri nekdanji delavci družbe Progros odjavljeni iz obveznih socialnih zavarovanj na podlagi odpovedi pogodb o zaposlitvi s podpisi, za katere naj bi delavci zatrjevali, da so bili ponarejeni. Prispevek obravnava tudi domnevno neizplačevanje plač, neplačevanje prispevkov za socialno varnost in uvrstitev družbe med delodajalce z omejitvami pri zaposlovanju tujcev. (3)

4. AJPES – JOLP: bilanca stanja in izkaz poslovnega izida družbe PROGROS, gradbeništvo in gostinstvo, d. o. o., matična številka 6251102000

Uradni izpis iz zbirke javno objavljenih letnih poročil AJPES je bil pridobljen 27. julija 2026. V njem je kot zadnje javno dostopno poslovno leto prikazano leto 2024. Izvoz vsebuje bilanco stanja na dan 31. decembra 2024 ter izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024, ne vsebuje pa bilance stanja in izkaza poslovnega izida za leto 2025. (4)

5. NECENZURIRANO: »Snežič je Mijičevo podjetje preimenoval v Novo necenzurirano #dokumenti« - https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/rok-snezic-boris-mijic-prevaranta-goljufa-laznivca-progros-podjetje-resnica-1915226

 

2. Metodološko opozorilo in omejitev analize

Članek temelji na predpostavki, da so podatki, izjave in dokumenti, predstavljeni v navedenih treh medijskih člankih, resnični, popolni in pravilno povzeti.

Pri računovodskih podatkih članek izhaja iz uradnega izvoza AJPES, pridobljenega 27. julija 2026. Iz njega izhaja, da so bili na ta dan za obravnavano družbo dostopni računovodski izkazi za leto 2024, medtem ko podatki za leto 2025 niso bili objavljeni.

Članek ne predstavlja ugotovitve kazenske, civilne, disciplinske, odškodninske ali druge pravne odgovornosti konkretnih fizičnih ali pravnih oseb. Kazenska ovadba ni obsodilna sodba, medijska objava pa ne nadomešča dokaznega postopka pred pristojnimi organi.

Kjer pristojni organi posameznih dejstev še niso pravnomočno ugotovili, se uporabljajo izrazi:

• domnevno;
• po navedbah medijev;
• po javnih izjavah udeležencev;
• zaradi suma;
• če so objavljeni podatki resnični.

3. Osrednja vprašanja članka

Članek bo odgovarjal na štiri temeljna vprašanja.

Prvič, kaj se je po medijskih objavah in uradno dostopnih računovodskih podatkih dejansko zgodilo z družbo Progros, njenimi delavci, poslovodstvom in poslovnim deležem?

Drugič, ali bi moral slovenski notar glede na znana dejstva in določbe Zakona o notariatu zavrniti sodelovanje pri poslu oziroma pred njegovo sklenitvijo zahtevati dodatna pojasnila in dokazila o resničnem namenu pogodbenih strank?

Tretjič, zakaj bi bile opisane aktivnosti osebe, ki javno nastopa kot davčni svetovalec, ter ravnanja poslovodstva in družbenikov insolventne ali nelikvidne družbe v Avstriji in Nemčiji pravno in poklicno obravnavani bistveno strožje?

Četrtič, katere sistemske pomanjkljivosti slovenske zakonodaje in institucionalnega nadzora so omogočile, da so bili delavci, upniki, plačevanje prispevkov ter sistem socialnih zavarovanj potisnjeni v ozadje?

 

 

I. DEL: DEJSTVA, KOT IZHAJAJO IZ TREH OZ. ŠTIRIH MEDIJSKIH OBJAV IN URADNIH PODATKOV AJPES

1. Družba Progros in njeno poslovno stanje

Primer »Klukec« se ni začel z brezplačnim prenosom poslovnega deleža julija 2026. Iz medijskih objav izhaja, da so se težave družbe Progros kazale že bistveno prej, predvsem v razmerjih do zaposlenih, pri izpolnjevanju obveznosti iz naslova plač in socialnih prispevkov ter pri poslovanju družbe.

Po poročanju Dela naj bi se težave družbe začele oziroma izraziteje pokazale leta 2024. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje naj bi družbo uvrstil na seznam delodajalcev, pri katerih veljajo omejitve pri zaposlovanju tujcev. Podlaga naj bi bilo obvestilo Finančne uprave Republike Slovenije, da družba ni predložila obračunov davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in da ni poravnala prispevkov za socialno varnost. (3)

V letu 2025 naj bi družba po medijskih navedbah zamujala z izplačili plač. Nekateri delavci naj bi za posamezna obdobja prejeli le minimalna izplačila, pri drugih pa naj bi bili obračunani oziroma plačani samo minimalni prispevki za socialno varnost. Delavci naj bi zaradi tega družbo in z njo povezane osebe prijavili policiji.

Ti podatki so pomembni, ker kažejo, da finančnih in pravnih vprašanj družbe ni mogoče omejiti na trenutek brezplačnega prenosa poslovnega deleža. Če so medijske navedbe pravilne, so se znaki težav pojavljali najmanj leto ali dve pred prenosom.

2. Uradno izkazano finančno stanje na dan 31. decembra 2024

Uradni izkaz AJPES prikazuje, da je imela družba PROGROS na dan 31. decembra 2024 skupaj 537.679,85 evra sredstev.

Njena struktura sredstev in obveznosti je bila naslednja:

Postavka	Stanje 31. 12. 2024
Skupna sredstva	537.679,85 EUR
Dolgoročna sredstva	91.719,62 EUR
Kratkoročna sredstva	445.960,23 EUR
Kratkoročne poslovne terjatve	445.754,59 EUR
Denarna sredstva	205,64 EUR
Kapital	94.995,90 EUR
Dolgoročne obveznosti	31.844,01 EUR
Kratkoročne obveznosti	410.839,94 EUR
Skupne obveznosti	442.683,95 EUR

Po javno objavljeni bilanci družba na dan 31. decembra 2024 ni imela negativnega kapitala. Izkazovala je pozitiven kapital v višini 94.995,90 evra, ki je predstavljal približno 17,7 odstotka vseh virov financiranja.

Družba je imela skupaj 442.683,95 evra obveznosti, kar je predstavljalo približno 82,3 odstotka vseh virov sredstev. Kratkoročne obveznosti so znašale 410.839,94 evra.

Na prvi pogled so bila kratkoročna sredstva v višini 445.960,23 evra nekoliko višja od kratkoročnih obveznosti. Kazalnik kratkoročne pokritosti je znašal približno 1,09.

Toda sestava kratkoročnih sredstev razkriva bistveno večje tveganje. Od skupaj 445.960,23 evra kratkoročnih sredstev so kar 445.754,59 evra predstavljale kratkoročne poslovne terjatve, medtem ko je imela družba le 205,64 evra denarnih sredstev.

Skoraj 99,96 odstotka kratkoročnih sredstev je bilo torej vezanih v terjatvah. Dejanska sposobnost družbe za plačevanje zapadlih obveznosti je bila zato skoraj v celoti odvisna od tega, ali so bile izkazane terjatve resnične, zapadle, izterljive in pravočasno plačane.

Sama pozitivna vrednost kapitala zato še ni pomenila, da družba ni imela težav z likvidnostjo. Prav tako formalno preseganje kratkoročnih sredstev nad kratkoročnimi obveznostmi ni nujno pomenilo, da je imela družba dovolj denarja za izplačilo plač, prispevkov in drugih zapadlih obveznosti.

Bilanca na dan 31. decembra 2024 sama po sebi ne dokazuje insolventnosti. Nedvomno pa kaže izredno nizko raven denarnih sredstev in zelo veliko odvisnost od kakovosti ter izterljivosti poslovnih terjatev. (4)

3. Poslovni izid za leto 2024

Po javno objavljenem izkazu poslovnega izida je družba PROGROS v letu 2024 ustvarila 1.379.023,75 evra čistih prihodkov od prodaje.

Stroški blaga, materiala in storitev so znašali 609.990,12 evra, stroški dela pa 712.073,50 evra. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 14.732,92 evra.

Družba je torej za leto 2024 izkazala čisti dobiček, ne izgube.

Čista donosnost prodaje je znašala le približno 1,1 odstotka. Tako nizek dobiček glede na obseg prihodkov pomeni, da je bilo poslovanje občutljivo že na razmeroma majhno zmanjšanje prihodkov, povečanje stroškov ali neizterljivost dela izkazanih terjatev.

Povprečno število zaposlenih, izračunano na podlagi delovnih ur, se je povečalo z 9,25 v letu 2023 na 17,98 v letu 2024. Stroški dela so predstavljali približno 51,6 odstotka čistih prihodkov od prodaje.

Uradno objavljeni izkaz za leto 2024 tako kaže družbo, ki je obseg poslovanja in zaposlovanja pomembno povečala, vendar je ustvarila le razmeroma majhen dobiček in imela ob koncu leta praktično zanemarljivo količino denarnih sredstev. (4)

4. Neobjavljeno letno poročilo za leto 2025

Posebej pomembno uradno dejstvo je, da 27. julija 2026 v zbirki JOLP za družbo PROGROS ni bilo javno objavljene bilance stanja in izkaza poslovnega izida za poslovno leto 2025.

Zadnje razpoložljivo letno poročilo je bilo poročilo za leto 2024.

Ker izkaz poslovnega izida za leto 2024 zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024, članek izhaja iz ugotovitve, da je bilo poslovno leto družbe enako koledarskemu letu. Ni javno dostopnega podatka, da bi družba za leto 2025 poslovno leto spremenila.

Tretji odstavek 58. člena Zakona o gospodarskih družbah določa, da mora majhna družba, z vrednostnimi papirji katere se ne trguje na organiziranem trgu, letno poročilo zaradi javne objave predložiti AJPES v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Prvi odstavek 59. člena ZGD-1 dodatno določa, da morajo družbe v treh mesecih po koncu koledarskega leta poslati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu. Če je bilo poslovno leto družbe enako koledarskemu letu, je rok za predložitev podatkov za leto 2025 potekel 31. marca 2026.

AJPES mora letna poročila, predložena po poenotenem načinu, javno objaviti v 30 dneh po poteku roka za njihovo predložitev. Ker 27. julija 2026 poročilo za leto 2025 še vedno ni bilo objavljeno, ne gre več za običajen časovni zamik med predložitvijo in javno objavo.

Odsotnost poročila za leto 2025 zato pomeni, da zakonska obveznost pravočasne predložitve oziroma javne objave letnega poročila ni bila izpolnjena.

To ni zgolj formalna ali tehnična pomanjkljivost.

ZGD-1 zahteva, da družbe na podlagi zaključenih poslovnih knjig za vsako poslovno leto v treh mesecih po njegovem koncu sestavijo letno poročilo. Člani organov vodenja in nadzora morajo zagotoviti, da je letno poročilo sestavljeno in objavljeno v skladu z zakonom in računovodskimi standardi.

Odgovornost za sestavo in objavo letnega poročila zato ni samo odgovornost računovodskega servisa. Gre za zakonsko odgovornost poslovodstva in drugih pristojnih organov družbe.

Neobjava poročila za leto 2025 je za obravnavani primer posebej pomembna tudi zaradi časa prenosa poslovnega deleža. Pogodba o brezplačnem prenosu naj bi bila sklenjena 20. julija 2026, skoraj štiri mesece po poteku zakonskega roka za predložitev letnega poročila za leto 2025.

Ob prenosu zato javnosti, delavcem, upnikom in drugim zainteresiranim osebam ni manjkal samo morebitni vmesni računovodski izkaz na dan prenosa. Manjkalo je že zakonsko zahtevano letno poročilo, ki bi moralo prikazati finančni in premoženjski položaj družbe na dan 31. decembra 2025.

5. Nasprotje med podatki za leto 2024 in pogodbeno navedbo o negativnem kapitalu

Po drugem medijskem viru naj bi bilo v pogodbi o brezplačnem prenosu poslovnega deleža posebej zapisano, da je prevzemnik seznanjen z dejstvom, da družba posluje z izgubo in ima negativni kapital.

Ta navedba se bistveno razlikuje od zadnjih javno objavljenih računovodskih podatkov.

• Na dan 31. decembra 2024 je družba izkazovala:
• 94.995,90 evra pozitivnega kapitala;
• 14.732,92 evra čistega dobička;
• 86.919,70 evra bilančnega dobička.

Če je bila navedba v pogodbi z dne 20. julija 2026 resnična, se je moral finančni položaj družbe po 31. decembru 2024 pomembno poslabšati. Kapital se je moral zmanjšati za najmanj 94.995,90 evra, nato pa še za znesek, zaradi katerega je postal negativen.

Toda zaradi neobjave letnega poročila za leto 2025 javnost ne more ugotoviti:

• kdaj je kapital postal negativen;
• kolikšna je bila izguba v letu 2025;
• kakšno je bilo stanje terjatev in obveznosti;
• ali so bile terjatve ustrezno oslabljene;
• ali so bile evidentirane vse obveznosti do delavcev;
• ali so bile evidentirane vse obveznosti za davke in socialne prispevke;
• ali je družba izpolnjevala pogoje za nadaljnje poslovanje;
• ali so že obstajali znaki insolventnosti.

Navedba v pogodbi o negativnem kapitalu zato ni nepomembna pogodbena izjava. Predstavlja podatek, ki bi moral izhajati iz ustrezno vodenih poslovnih knjig, letnega poročila ali najmanj iz posebnega vmesnega računovodskega izkaza.

Prvi odstavek 61. člena ZGD-1 zahteva, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe. Ta določba je za primer pomembna zato, ker brez resničnih in popolnih računovodskih podatkov ni mogoče presoditi niti resnične vrednosti poslovnega deleža niti položaja delavcev in drugih upnikov.

6. Ali je bila pred prenosom izdelana resnična vmesna bilanca?

Ključno dejansko vprašanje je, na kateri računovodski podlagi je bila v pogodbo vključena ugotovitev, da družba posluje z izgubo in ima negativni kapital.

Iz pregledanih medijskih objav ni razvidno:

• ali je bila pred prenosom izdelana vmesna bilanca;
• na kateri presečni dan naj bi bila izdelana;
• kdo jo je sestavil;
• kdo jo je podpisal;
• na katerih knjigovodskih listinah je temeljila;
• ali jo je prejel notar;
• ali jo je prejelo registrsko sodišče;
• ali so bile opravljene oslabitve terjatev;
• ali so bile evidentirane vse zapadle obveznosti;
• ali je bila opravljena presoja sposobnosti nadaljnjega poslovanja.

To vprašanje je toliko pomembnejše, ker družba ni objavila niti rednega letnega poročila za leto 2025.

Če posebna vmesna bilanca ni bila izdelana, se postavlja vprašanje, na kakšni strokovni podlagi je bila ugotovljena izguba in višina negativnega kapitala.

Če je bila izdelana, pa se postavlja vprašanje njene resničnosti, popolnosti in skladnosti s knjigovodskimi listinami.

V Republiki Sloveniji poklic računovodje ni splošno reguliran z zakonom, ki bi za vse izvajalce računovodskih storitev določal obvezno licenco, enotne vstopne pogoje, javnopravni nadzor, disciplinsko odgovornost in možnost odvzema dovoljenja. Iz samega obstoja računovodskega izkaza zato ni mogoče sklepati, kdo ga je strokovno sestavil, kakšne kvalifikacije je imel in pod kakšnim sistemom odgovornosti je deloval.

To še ne dokazuje, da je bila morebitna vmesna bilanca nepravilna. Pomeni pa, da je treba njeno vsebino in podlage posebej preveriti, ne pa nekritično sprejeti zgolj pogodbene navedbe o negativnem kapitalu.

7. Položaj delavcev

Po tretjem medijskem viru so v Delavski svetovalnici in Informativnem delavskem centru predstavili primere treh nekdanjih delavcev, do katerih naj bi imela družba Progros neplačane obveznosti.

V vseh treh primerih naj bi obstajal tudi sum kaznivega dejanja ponarejanja listin. Delavci naj bi bili iz obveznih socialnih zavarovanj odjavljeni na podlagi odpovedi pogodb o zaposlitvi s podpisi, za katere naj bi zatrjevali, da niso njihovi.

Če so te navedbe resnične, problem ni omejen na neizplačano neto plačo.

Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj lahko poseže v:

• zdravstveno zavarovanje;
• pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• zavarovanje za primer brezposelnosti;
• pravico do nadomestila med začasno nezmožnostjo za delo;
• starševsko varstvo;
• druga upravičenja iz sistemov socialne varnosti.

V I. delu članka še ne presojamo, kdo naj bi podpise ponaredil, kdo je vložil obrazce za odjavo in ali so pristojne institucije pravilno preverjale predložene listine.

Ugotavljamo pa, da so bili očitki glede ravnanja z delavci javno objavljeni več kot mesec dni pred brezplačnim prenosom poslovnega deleža.

8. Kazenske ovadbe in drugi postopki

Po podatkih Policijske uprave Ljubljana, ki jih povzema Delo, je policija v dveh ločenih zadevah vodila predkazenska postopka zaradi suma kršitve temeljnih pravic delavcev in ponarejanja listin.

V eni zadevi naj bi bila kazenska ovadba podana že konec leta 2025, v drugi pa junija 2026. Policija zaradi varstva osebnih podatkov ni potrdila identitete konkretnih oseb, medij pa je ob sklicevanju na neuradne informacije poročal, da naj bi bili postopki povezani z družbo Progros in z njo povezanimi fizičnimi osebami.

Kazenska ovadba ni dokaz krivde. Pomeni pa, da so bili sumi dovolj konkretizirani, da jih je policija obravnavala v predkazenskih postopkih in o svojih ugotovitvah obvestila pristojno državno tožilstvo.

Po medijskih navedbah je prijavo, ki je vsebovala različne očitke, med drugim vprašanje nezdružljivosti funkcij, prejela tudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Ti postopki so pomembni za časovnico. Očitki glede pravic delavcev, ponarejanja listin in poslovanja družbe niso bili objavljeni šele po prenosu poslovnega deleža, temveč že pred njim.

9. Menjave poslovodstva pred prenosom deleža

V tednih pred prenosom poslovnega deleža naj bi prišlo do več sprememb poslovodstva družbe.

Po medijskih navedbah je Boris Mijič odstopil s položaja direktorja. Funkcijo naj bi nato prevzel njegov oče Miladin Mijić, 17. julija 2026 pa naj bi bil kot direktor v sodni register vpisan Admir Kamerić iz Bosne in Hercegovine.

Boris Mijič naj bi do prenosa poslovnega deleža ostal edini družbenik družbe.

Do vpisa novega direktorja je torej po medijskih podatkih prišlo le tri dni pred sklenitvijo pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža.

Mediji so poročali tudi, da je bil Boris Mijič že pred nastopom funkcije direktorja daljše obdobje prokurist družbe. Delavska svetovalnica je zato javno zavrnila možnost, da bi se s položajem družbe prvič seznanil šele tik pred finančnimi težavami oziroma prenosom poslovnega deleža.

Časovna koncentracija menjav direktorjev, neobjavljeno letno poročilo za leto 2025 in poznejši brezplačni prenos poslovnega deleža tvorijo sklop okoliščin, ki jih je treba v nadaljnjih delih članka presojati skupaj.

10. Brezplačni prenos celotnega poslovnega deleža

Po objavljeni pogodbi naj bi Boris Mijič 20. julija 2026 brezplačno prenesel celotni poslovni delež družbe Progros na Roka Snežiča.

Nominalna vrednost poslovnega deleža je znašala 7.500 evrov. Prevzemnik naj bi postal edini družbenik družbe.

V pogodbi naj bi bilo posebej zapisano, da je prevzemnik seznanjen s poslovanjem družbe, predvsem z dejstvom, da družba posluje z izgubo in ima negativni kapital.

Brezplačnost prenosa sama po sebi še ne dokazuje navideznosti ali nedovoljenega namena. Pomembna pa je v povezavi z drugimi znanimi okoliščinami:

• zatrjevanim negativnim kapitalom;
• neobjavljenim letnim poročilom za leto 2025;
• domnevnimi neplačanimi obveznostmi do delavcev;
• medijskimi navedbami o neplačanih prispevkih;
• kazenskimi ovadbami;
• hitrimi menjavami direktorjev;
• javno napovedanim kratkotrajnim imetništvom poslovnega deleža.

11. Sprememba firme in registriranih dejavnosti

Le dva dni po sklenitvi pogodbe naj bi novi družbenik izvedel več sprememb v sodnem registru.

Družba Progros naj bi bila preimenovana v »Klukec, reja živali«, razširjene pa naj bi bile tudi njene registrirane dejavnosti. Med njimi naj bi bila registrirana dejavnost reje kamel.

Novi družbenik je po medijskih navedbah javno izjavil, da je bilo ime »Klukec« izbrano zato, ker se rima z imenom »Lukec«, dejavnost reje kamel pa zato, ker naj bi šlo za dejavnost brez konkurence v Sloveniji.

Ta ravnanja sama po sebi ne spreminjajo obveznosti družbe. So pa pomembna pri presoji, ali je bil prevzem poslovnega deleža običajna poslovna odločitev ali del vnaprej pripravljene osebne oziroma politične konstrukcije.

12. Javne izjave o namenu prenosa

Po drugem medijskem viru je Rok Snežič izjavil, da je družbo pridobil brezplačno, ker naj bi bila zadolžena.

Prevzem je javno povezal z izvršilnim postopkom, ki ga je zoper njega začel Luka Mesec. Izjavil naj bi, da izvršbi ni ugovarjal ter da naj bi Luka Mesec zaradi tega v nekaj dneh postal imetnik pridobljenega poslovnega deleža.

Na vprašanje, kaj prevzem pomeni za zaposlene, je odgovoril, da bo lastnik poslovnega deleža samo dan ali dva ter da je sam zgolj »vmesni člen«.

Iz teh izjav izhaja, da naj prevzem ne bi bil namenjen dolgoročnemu upravljanju, sanaciji ali financiranju družbe. Javno izraženi namen naj bi bil, da poslovni delež v zelo kratkem času pridobi tretja oseba na podlagi izvršilnega postopka.

V nadaljnji pravni analizi bo treba ugotoviti:

• ali je bil tak namen dogovorjen že pred sklenitvijo pogodbe;
• ali je bil z njim seznanjen odsvojitelj poslovnega deleža;
• ali je bil razkrit notarju;
• ali je bil razviden iz notarskega zapisa;
• ali gre za resničen kratkotrajen prenos ali za navidezno oziroma drugače nedopustno pravno konstrukcijo.

13. Odziv Notarske zbornice Slovenije

Predsednik Notarske zbornice Slovenije je po medijskih objavah zavzel stališče, da notar ni imel razloga za zavrnitev sestave notarskega zapisa.

Pojasnil je, da je notar preveril sodni register in ugotovil, da pri poslovnem deležu ni bilo vpisanih omejitev. Skliceval se je zlasti na omejitve iz 10.a člena ZGD-1, ki določenim osebam preprečujejo ustanovitev družbe oziroma pridobitev položaja družbenika.

Predsednik Notarske zbornice je poudaril tudi, da se s spremembo družbenika za delavce, upnike in državo formalno ni spremenilo nič, ker družba ostaja ista pravna oseba in še naprej odgovarja za svoje obveznosti.

Ob tem je izrazil mnenje, da ni šlo za fiktiven posel.

To stališče bo predmet drugega dela članka. Osrednje vprašanje ne bo samo, ali je bila v sodnem registru vpisana formalna prepoved prenosa, temveč tudi, ali bi moral notar glede na celoto znanih okoliščin preveriti resnično voljo strank in morebitni navidezni, nedovoljeni ali škodljivi namen posla.

14. Odziv FURS

FURS je po medijskih objavah pojasnil, da prenos poslovnega deleža pomeni spremembo lastniške strukture družbe, ne vpliva pa na obstoj in možnost izterjave njenih obveznosti.

Družba je tudi po spremembi družbenika ostala ista pravna oseba in isti dolžnik.

Ta ugotovitev je formalnopravno pomembna. Prenos poslovnega deleža sam po sebi ne izbriše dolgov družbe do delavcev, države ali drugih upnikov.

Toda formalni obstoj obveznosti še ne pomeni, da bo terjatev dejansko poplačana. Če družba nima denarnih sredstev, nima izterljivih terjatev in nima drugega unovčljivega premoženja, je lahko terjatev pravno veljavna, vendar dejansko neizterljiva.

Zato odgovor, da družba ostaja dolžnik, ne rešuje vprašanja dejanske sposobnosti poplačila delavcev in drugih upnikov.

15. Sklepna dejanska časovnica

Na podlagi štirih uporabljenih virov je mogoče sestaviti naslednjo časovnico:

Leto 2024: družba poveča prihodke in število zaposlenih, izkaže pozitiven kapital in majhen čisti dobiček, vendar ima na dan 31. decembra le 205,64 evra denarnih sredstev ter več kot 410.000 evrov kratkoročnih obveznosti. Po medijskih navedbah se pojavijo tudi težave pri predložitvi davčnih obračunov in plačevanju socialnih prispevkov.

Leto 2025: po medijskih navedbah prihaja do zamud pri izplačevanju plač in nepravilnosti pri plačevanju prispevkov. Policija vodi predkazenske postopke, v eni zadevi pa naj bi bila že konec leta 2025 podana kazenska ovadba.

31. marec 2026: ob predpostavki koledarskega poslovnega leta poteče zakonski rok za predložitev letnega poročila za leto 2025. Poročilo pozneje ni objavljeno v zbirki JOLP.

12. junij 2026: Delo objavi članek o kazenskih ovadbah zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja listin ter o domnevno ponarejenih odpovedih, uporabljenih za odjavo delavcev iz zavarovanj.

17. julij 2026: po medijskih navedbah je v sodni register vpisan novi direktor družbe.

20. julij 2026: sklenjena naj bi bila pogodba o brezplačnem prenosu celotnega poslovnega deleža. V pogodbi naj bi bilo navedeno, da družba posluje z izgubo in ima negativni kapital.

22. julij 2026: izvedena naj bi bila sprememba firme družbe v »Klukec, reja živali« ter razširitev registriranih dejavnosti.

Julij 2026: novi družbenik javno izjavi, da bo imetnik deleža samo nekaj dni, da je zgolj »vmesni člen« in da naj bi delež prek izvršilnega postopka pridobila tretja oseba.

27. julij 2026: v zbirki JOLP še vedno ni javno objavljenega letnega poročila družbe za leto 2025. Zadnji javno razpoložljivi računovodski podatki se nanašajo na leto 2024.

16. Dejanski sklep I. dela

Primer »Klukec« se ni zgodil v praznem prostoru.

Pred brezplačnim prenosom poslovnega deleža so bili javno znani oziroma objavljeni:

• podatki o domnevno neplačanih plačah in prispevkih;
• sumi ponarejanja odpovedi;
• odjave delavcev iz socialnih zavarovanj;
• kazenske ovadbe;
• hitre menjave poslovodstva;
• odsotnost zakonsko zahtevanega letnega poročila za leto 2025;
• navedbe o izgubi in negativnem kapitalu;
• izredno nizka denarna sredstva po zadnji javno objavljeni bilanci.

Najpomembnejše neodgovorjeno dejansko vprašanje je, ali je bila pred prenosom poslovnega deleža izdelana resnična, popolna in pravilna bilanca družbe na dan prenosa.

Javno objavljena bilanca na dan 31. decembra 2024 je prikazovala pozitiven kapital in dobiček. Pogodba iz julija 2026 pa naj bi izhajala iz negativnega kapitala in poslovanja z izgubo.

Vmes manjka zakonsko zahtevano letno poročilo za leto 2025.

Brez tega poročila in brez vpogleda v morebitno vmesno bilanco ni mogoče preveriti:

• resničnega finančnega položaja družbe;
• trenutka nastopa negativnega kapitala;
• morebitne insolventnosti;
• odgovornosti poslovodstva;
• dejanske vrednosti poslovnega deleža;
• pravilnosti pogodbene navedbe;
• popolnosti informacij, ki so bile predstavljene notarju in registrskemu sodišču.

Odsotnost letnega poročila za leto 2025 zato ni postransko dejstvo. Je eden najpomembnejših uradno preverljivih elementov celotnega primera.

 

17. Sprememba firme v »Klukec« kot samostojen predmet pravnega preverjanja

Primer ni omejen samo na brezplačni prenos poslovnega deleža. Samostojen pravni dogodek je bila tudi sprememba firme družbe iz »Progros« v »Klukec, reja živali« in poznejši vpis te spremembe v sodni register.

Po medijskih navedbah je novi družbenik pojasnil, da je družbo poimenoval »Klukec«, ker naj bi se beseda rimala z izrazom »Lukec«, s katerim je v svojih javnih izjavah označeval poslanca Luko Mesca. Sprememba firme naj bi bila torej neposredno povezana z osebnim oziroma političnim sporom, ne pa z vsebino poslovanja družbe, njenim tržnim položajem ali načrtovano gospodarsko dejavnostjo.

Če so te javne izjave resnične, se odpira dodatno vprašanje, ki ga ni mogoče obravnavati samo kot vprašanje okusa ali nenavadnega poslovnega poimenovanja:

Ali je bila firma »Klukec« izbrana zato, da bi se z uporabo sodnega registra in pravne osebe javno zasmehovalo, poniževalo ali provociralo konkretno in prepoznavno fizično osebo?

17.1 »Klukec« ni isto kot slovenska beseda »kljukec«

Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis poznata besedo kljúkec, zapisano s črkovnim sklopom »klj«. Beseda lahko označuje šaljivega oziroma navihanega človeka, v starejših in narečnih pomenih pa tudi zakrivljen nož ali drugo ukrivljeno pripravo. Beseda »Klukec« brez črke »j« v navedenih slovarskih virih ni izkazana kot običajna slovenska beseda.

Vendar samo dejstvo, da »Klukec« ni slovarska beseda oziroma da bi se pravilna slovenska beseda zapisala »kljukec«, še ne pomeni avtomatične nezakonitosti firme.

Dvajseti člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da morata biti v slovenskem jeziku predvsem sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka pravnoorganizacijske oblike. Dodatna sestavina firme je lahko tudi domišljijsko poimenovanje, če uporablja dovoljene črke in ne krši drugih zakonskih pravil. V konkretnem primeru je bila sestavina »reja živali«, ki nakazuje dejavnost, zapisana v slovenskem jeziku. Zato zgolj jezikovna ali pravopisna nepravilnost besede »Klukec« verjetno ne bi bila zadostna podlaga za zavrnitev vpisa.

Pravno pomembnejše vprašanje zato ni samo:

• Ali je beseda »Klukec« pravilno zapisana v slovenskem jeziku?

Ključno vprašanje je:

• Zakaj je bila ta beseda izbrana in ali je njen dokazljivi namen združljiv z zakonom, moralo ter pravicami druge osebe?

17.2 Firma ni neomejen prostor za osebno ali politično obračunavanje

Dvanajsti člen ZGD-1 določa, da je firma ime, s katerim družba posluje.

Firma zato ni samo zasebna šala družbenika. Je uradno registrirano ime pravne osebe, ki se uporablja v pravnem prometu, pogodbah, računih, uradnih evidencah, sodnih postopkih in razmerjih s tretjimi osebami.

Trinajsti člen ZGD-1 določa, da dodatne sestavine firme ne smejo biti takšne, da bi:

• spravljale ali utegnile spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja;
• povzročile zamenjavo s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe;
• kršile pravice drugih oseb.

Sedemnajsti člen ZGD-1 dodatno prepoveduje besede ali znake, ki nasprotujejo zakonu ali morali.

Če je bila beseda »Klukec« izbrana izključno kot besedna konstrukcija, namenjena norčevanju iz Luke Mesca, potem ne gre več samo za domišljijsko poimenovanje družbe. Odpre se vprašanje:

• morebitnega posega v osebnostne pravice konkretne osebe;
• uporabe pravne osebe kot sredstva osebnega ali političnega zasmehovanja;
• nasprotovanja firme morali;
• zlorabe sodnega registra za namen, ki ni povezan z običajnim gospodarskim poslovanjem;
• varovanja javnega zaupanja v sodni register.

Pri tem ni nujno, da firma vsebuje celotno ime in priimek osebe. Presoja bi morala upoštevati celoten kontekst: besedno podobnost, javno razlago avtorja imena, čas spremembe, povezavo z izvršilnim postopkom in druge spremljajoče izjave.

17.3 Pomen javne izjave o razlogu za izbiro firme

Izolirano gledano bi bilo besedo »Klukec« mogoče razumeti kot poljubno domišljijsko poimenovanje.

Položaj pa je drugačen, če oseba, ki je spremembo firme izvedla, sama javno pojasni:

• da je ime povezano z izrazom »Lukec«;
• da se izraz nanaša na konkretnega poslanca;
• da je bila sprememba izvedena v okviru osebnega oziroma političnega spora;
• da naj bi prav ta oseba po načrtovani izvršbi pridobila poslovni delež družbe.

Takšna javna izjava lahko predstavlja pomemben dokaz namena, zaradi katerega je bila firma izbrana. Pri presoji zakonitosti namreč ni nujno odločilna samo objektivna beseda, ampak tudi njen kontekst, namen in sporočilo, ki ga razumna javnost iz nje razbere.

Če je bil namen poimenovanja dokazljivo zasmehovanje konkretnega človeka, bi bilo treba preveriti, ali je bila predlagana firma skladna s 13. in 17. členom ZGD-1.

17.4 Ali bi moral spremembo firme zavrniti notar?

Pri tem je treba natančno ločiti pristojnosti notarja in registrskega sodišča.

Ni povsem pravilno govoriti, da notar sam »vpiše« novo firmo. Firmo v sodni register vpiše registrsko sodišče. Notar lahko sodeluje pri pripravi listin, spremembi akta družbe, potrjevanju listin in vložitvi elektronskega predloga za vpis, vendar o dovoljenosti vpisa dokončno odloči registrsko sodišče.

Drugi odstavek 516. člena ZGD-1 določa, da sklepa o spremembi družbene pogodbe pri spremembi firme, sedeža ali dejavnosti ni treba potrditi notarju. Konkretna vloga notarja je zato odvisna od tega, kako je bila sprememba izvedena, kdo je pripravil listine in kdo je vložil registrski predlog.

Če pa je notar pri pripravi oziroma vložitvi predloga dejansko sodeloval in je vedel, da se firma uporablja kot sredstvo osebnega zasmehovanja ali morebitnega posega v pravice tretje osebe, bi moral presoditi tudi svojo dolžnost po 23. členu Zakona o notariatu.

Triindvajseti člen ZN notarju prepoveduje sodelovanje pri poslih, ki so po zakonu nedopustni, pa tudi pri poslih, za katere sumi, da so sklenjeni navidezno, zaradi izogibanja zakonskim obveznostim ali zaradi protipravnega oškodovanja tretje osebe. Če bi sprememba firme predstavljala del širše konstrukcije, katere namen bi bil protipravno škodovati konkretni osebi ali poseči v njene pravice, notar ne bi smel ostati samo tehnični vlagatelj predloga.

Po oceni avtorja bi moral notar, če je bil seznanjen z javno izraženim namenom poimenovanja, najmanj:

• zahtevati pojasnilo o namenu izbrane firme;
• opozoriti na omejitve iz 13. in 17. člena ZGD-1;
• preveriti, ali firma lahko posega v pravice konkretne osebe;
• razjasniti, ali je sprememba del širšega navideznega ali škodljivega pravnega ravnanja;
• zavrniti sodelovanje, če bi ocenil, da gre za zakonsko nedopusten posel ali za protipravno oškodovanje tretje osebe.

17.5 Primarna odgovornost registrskega sodišča

Ne glede na vlogo notarja je za dovolitev vpisa firme primarno odgovorno registrsko sodišče.

Deseti člen Zakona o sodnem registru določa, da mora sodišče oceniti, ali so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za vpis in ali je zahtevek za vpis skladen z zakonom.

Drugi odstavek 30. člena ZSReg izrecno določa, da mora registrsko sodišče, če ugotovi, da je predlagana firma v nasprotju z zakonom, predlagatelja pozvati, naj jo spremeni. Če predlagatelj tega ne stori, mora sodišče predlog za vpis zavrniti.

Registrsko sodišče bi zato moralo presojati najmanj:

• skladnost firme z določbami ZGD-1;
• morebitno kršitev pravic druge osebe;
• morebitno nasprotovanje zakonu ali morali;
• povezavo med firmo in javno izraženim namenom predlagatelja;
• ali gre za resno gospodarsko poimenovanje ali za uporabo sodnega registra kot sredstva osebnega obračunavanja.

Če registrsko sodišče ob odločanju za javne izjave še ni vedelo, se postavlja vprašanje, kdo in kdaj ga je z njimi seznanil oziroma ali obstaja pravna možnost naknadne presoje že vpisane firme.

17.6 Posebno vprašanje uporabe imena oziroma prepoznavne označbe javne osebe

Šestnajsti člen ZGD-1 ureja uporabo imena, priimka oziroma psevdonima zgodovinske ali druge znamenite osebe v firmi in zanjo zahteva dovoljenje te osebe.

Firma »Klukec« imena »Luka Mesec« ne vsebuje neposredno. Zato uporaba 16. člena ZGD-1 ni samoumevna.

Toda če je bilo javno in izrecno pojasnjeno, da »Klukec« pomeni »Lukec – Klukec« in se nanaša prav na Luko Mesca, se odpira vprašanje, ali je mogoče prepovedi, ki varujejo osebno ime in pravice druge osebe, obiti zgolj z dodajanjem ene črke ali z uporabo prikrite besedne izpeljanke.

To bo morala podrobneje obravnavati pravna analiza. Že v dejanskem delu pa je treba zabeležiti, da namen povezovanja firme s konkretno osebo ne izhaja samo iz domnev novinarjev, ampak iz javne izjave osebe, ki je spremembo izvedla.

17.7 Vprašanja, ki jih je treba dejansko razjasniti

Za popolno presojo spremembe firme bi bilo treba ugotoviti:

1. Kdo je formalno sprejel sklep o spremembi firme?
2. Kdaj je bil sklep sprejet?
3. Kdo je pripravil spremenjeni akt o ustanovitvi oziroma družbeno pogodbo?
4. Kdo je vložil predlog za vpis spremembe v sodni register?
5. Ali je pri pripravi ali vložitvi predloga sodeloval notar?
6. Ali je bila javna izjava o povezavi med »Klukcem« in »Lukcem« podana pred vložitvijo predloga ali šele po vpisu?
7. Ali je bil notar seznanjen z namenom poimenovanja?
8. Ali je bilo registrsko sodišče seznanjeno z namenom poimenovanja?
9. Ali je sodišče opravilo presojo po 13., 17. in 20. členu ZGD-1?
10. Ali je bila oseba, na katero se je firma po javni izjavi nanašala, obveščena o postopku oziroma ali je imela možnost varovati svoje pravice?

17.8 Sklep glede spremembe firme

Sprememba imena družbe iz »Progros« v »Klukec, reja živali« ni nepomemben ali samo komičen dodatek k prenosu poslovnega deleža.

Gre za samostojen registrski in pravni dogodek, ki zahteva ločeno presojo.

Zgolj dejstvo, da beseda »Klukec« ni pravilno zapisana slovenska beseda »kljukec«, verjetno ne zadošča za ugotovitev nezakonitosti firme, saj je dodatna sestavina firme lahko tudi domišljijsko poimenovanje.

Povsem drugačno pa je vprašanje, ali je bila firma izbrana z dokazljivim namenom norčevanja iz konkretnega poslanca in uporabe pravne osebe kot sredstva osebnega oziroma političnega obračunavanja.

Če je bil tak namen notarju znan, bi moral po oceni avtorja zavrniti sodelovanje pri pripravi ali vložitvi pravno nedopustne spremembe. Registrsko sodišče pa bi moralo na podlagi 13., 17. in 30. člena relevantnih zakonov presoditi, ali predlagana firma posega v pravice druge osebe oziroma nasprotuje zakonu ali morali.

Primer »Klukec« zato ne odpira samo vprašanja, kako je bil prenesen poslovni delež.

Odpira tudi vprašanje:

Kako je bilo mogoče sodni register in uradno firmo gospodarske družbe uporabiti kot sredstvo javnega norčevanja iz konkretnega človeka – in kateri nosilec javnega pooblastila bi moral to preprečiti?

 

VIRI IN NJIHOV POMEN ZA I. DEL ČLANKA

(1) Siol.net: »Brezplačen prenos podjetja Progros: Notar ni imel razloga, da ne bi sestavil notarskega zapisa«

Vir je pomemben, ker vsebuje uradno javno stališče predsednika Notarske zbornice Slovenije o ravnanju notarja. Iz njega izhaja, da naj bi bil opravljen predvsem pregled omejitev, vpisanih v sodnem registru. Vir vsebuje tudi stališče, da se položaj delavcev, upnikov in države zaradi spremembe družbenika formalno ni spremenil. Predsednik Notarske zbornice je javno izrazil mnenje, da posel ni bil fiktiven. Članek zato predstavlja temeljni vir za poznejšo presojo, ali je bila notarska dolžnost omejena na formalni registrski pregled ali bi morala vključevati tudi vsebinsko preverjanje namena posla.

(2) Siol.net: »Rok Snežič prevzel podjetje Borisa Mijiča, dva dni pozneje ga je preimenoval v Klukec in registriral rejo kamel«

Vir je pomemben, ker povzema vsebino pogodbe o brezplačnem prenosu celotnega poslovnega deleža. Iz njega izhaja, da naj bi pogodba vsebovala podatek o izgubi in negativnem kapitalu družbe. V njem so zabeležene tudi neposredne izjave novega družbenika o zgolj nekajdnevnem imetništvu deleža in njegovi vlogi »vmesnega člena«. Vir omogoča rekonstrukcijo spremembe firme, dejavnosti in poslovodstva v zelo kratkem časovnem obdobju. Zaradi objavljenih izjav je ta vir ključen za poznejšo presojo resničnega ekonomskega in pravnega namena prenosa.

(3) Delo/STA: »Neuradno: v podjetju poslanca Resnice ovadbe zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja«

Vir je pomemben, ker pokaže, da očitki glede pravic delavcev niso nastali šele po prenosu poslovnega deleža. V njem so opisani predkazenski postopki in kazenske ovadbe zaradi suma kršitve temeljnih pravic delavcev ter ponarejanja listin. Članek vsebuje navedbe o domnevno ponarejenih podpisih na odpovedih, uporabljenih za odjavo delavcev iz socialnih zavarovanj. Obravnava tudi neplačevanje plač in socialnih prispevkov ter uvrstitev družbe med delodajalce z omejitvami pri zaposlovanju tujcev. Vir je zato temeljnega pomena za razumevanje položaja delavcev, časovnice primera in informacij, ki so bile javno objavljene pred brezplačnim prenosom deleža.

(4) AJPES – JOLP: bilanca stanja in izkaz poslovnega izida družbe PROGROS za leto 2024, izvoz z dne 27. julija 2026

Vir je pomemben, ker predstavlja uradni računovodski prikaz finančnega položaja družbe, ne zgolj medijske navedbe. Pokaže, da je družba na dan 31. decembra 2024 izkazovala pozitiven kapital, čisti dobiček in hkrati izredno nizka denarna sredstva. Iz strukture sredstev izhaja, da je bila tekoča plačilna sposobnost skoraj v celoti odvisna od izterljivosti poslovnih terjatev. Ker izvoz z dne 27. julija 2026 ne vsebuje podatkov za leto 2025, dokazuje, da zakonsko zahtevano letno poročilo za leto 2025 do tega dne ni bilo javno objavljeno. Vir zato neposredno odpira vprašanja zakonitosti poročanja, odgovornosti poslovodstva, resničnosti zatrjevanega negativnega kapitala in obstoja pravilne vmesne bilance na dan prenosa.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

II. DEL: KJE JE ODPOVEDAL »IMUNSKI SISTEM« SLOVENSKE PRAVNE DRŽAVE?

Katere institucije bi morale pravočasno ukrepati, da se primer »Klukec« sploh ne bi mogel odviti na opisani način?

Primer »Klukec« ni samo vprašanje veljavnosti pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža. Prav tako ni samo vprašanje, ali je notar pri sestavi notarskega zapisa preveril formalne omejitve za pridobitev položaja družbenika.

Gre za večinstitucionalni primer, v katerem so se v daljšem časovnem obdobju kopičili opozorilni podatki:

• nepredloženi davčni obračuni;
• domnevno neplačani davki in prispevki;
• neizplačane plače;
• domnevno ponarejene odpovedi pogodb o zaposlitvi;
• odjave delavcev iz socialnih zavarovanj;
• blokiran transakcijski račun;
• uvrstitev družbe na seznam davčnih dolžnikov;
• neobjavljeno letno poročilo za leto 2025;
• zatrjevani negativni kapital;
• več zaporednih menjav direktorjev;
• prenos dejavnosti oziroma referenc na drugo družbo;
• brezplačni prenos celotnega poslovnega deleža;
• javno napovedano le nekajdnevno imetništvo tega deleža;
• poskusa uporabe firme družbe za osebno oziroma medijsko obračunavanje.

Peti medijski vir dodatno poroča, da naj bi imel Progros približno leto dni blokiran račun, državi dolgoval od 30.000 do 50.000 evrov, nekdanjim delavcem pa približno 41.000 evrov. Navaja tudi, da naj bi bila dejavnost in reference že pred prenosom poslovnega deleža prenesena na novo podjetje, ki posluje prek bančnega računa v tujini. Gre za medijske navedbe, katerih resničnost mora biti šele uradno preverjena, vendar bi morale – če so bile pristojnim institucijam znane – sprožiti usklajeno preverjanje davčnega, delovnopravnega, računovodskega in insolvenčnega položaja družbe. (5)

Osrednja teza II. dela zato ni, da slovenske institucije niso imele pooblastil.

Nasprotno:

Slovenske institucije so imele obsežna pooblastila, vendar jih očitno niso pravočasno, povezano in dovolj učinkovito uporabile.

 

A. NOTAR IN REGISTRSKO SODIŠČE KOT VRATARJA STATUSNIH SPREMEMB

1. Novi vir pomembno spreminja presojo notarskega ravnanja

Po petem medijskem viru je bilo v notarski dokumentaciji zapisano, da je bil pridobitelj seznanjen s poslovno izgubo in negativnim kapitalom družbe.

Notarka naj bi pogodbeni stranki izrecno pozvala, naj jo seznanita z morebitnimi drugimi pomembnimi okoliščinami pravnega posla, ki niso navedene v pogodbi. Nato naj bi ugotovila, da ni razlogov za sum, da stranki sklepata posel samo navidezno, zaradi izogibanja zakonskim obveznostim ali zaradi protipravnega oškodovanja tretje osebe. (5)

To je pomembno iz dveh razlogov.

Prvič, iz dokumentacije naj bi izhajalo, da je bila presoja po 23. členu Zakona o notariatu dejansko opravljena oziroma vsaj izrecno zapisana.

Drugič, osrednje vprašanje zato ni več samo, ali je notar poznal 23. člen ZN, ampak:

Na katerih dejstvih, listinah in neodvisno preverjenih podatkih je temeljila ugotovitev, da ni suma navideznosti, izogibanja zakonskim obveznostim ali oškodovanja tretjih oseb?

2. Notar ni samo zapisovalec izjav pogodbenih strank

Prvi člen Zakona o notariatu določa, da je notariat javna služba. Drugi člen opredeljuje notarje kot osebe javnega zaupanja, ki sestavljajo javne listine o pravnih poslih in izjavah volje.

Notarjeva naloga zato ni samo tehnično preoblikovanje navedb strank v notarski zapis. Notar mora varovati zakonitost pravnega posla in preprečiti, da bi bila javna listina uporabljena za navidezno, nedovoljeno ali škodljivo pravno konstrukcijo. (6)

Po tretjem odstavku 481. člena ZGD-1 mora biti pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa. Predpisana oblika ni sama sebi namen. Notar je v postopek vključen prav zato, da pravni promet ni odvisen samo od zasebnih izjav odsvojitelja in pridobitelja. (7)

3. Prepoved sodelovanja pri navideznih in škodljivih poslih

Triindvajseti člen Zakona o notariatu notarju prepoveduje opravljanje zadev v poslih:

• ki so po zakonu nedopustni;
• za katere sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno;
• ki so namenjeni izogibanju zakonskim obveznostim;
• s katerimi naj bi se protipravno oškodovala tretja oseba.

Po 24. členu ZN mora notar v takšnem primeru poslovanje odkloniti. Za odklonitev zato ni potrebna pravnomočna sodba ali že dokončno dokazano kaznivo dejanje. Zakon uporablja standard suma, ki mora temeljiti na konkretnih okoliščinah posla. (6)

Notar sicer ni policija, davčni inšpektor ali sodni izvedenec računovodske stroke. Vendar tudi ne sme nekritično sprejeti skupne izjave pogodbenih strank, kadar so njuni interesi pri izvedbi posla usklajeni, okoliščine pa kažejo na možnost oškodovanja tretjih oseb.

4. Ali je bilo dovolj stranki vprašati, ali obstajajo še druge pomembne okoliščine?

Po objavljeni dokumentaciji naj bi notarka stranki pozvala, naj sami razkrijeta druge pomembne okoliščine posla.

Takšno vprašanje je potrebno, ni pa nujno zadostno.

Če imata obe stranki skupni interes, da se prenos izvede, njuna skupna izjava ne more vedno nadomestiti preverjanja objektivno dostopnih podatkov. To še posebej velja, kadar je notarju že razkrito, da:

• se celotni poslovni delež prenaša brezplačno;
• družba posluje z izgubo;
• ima družba negativni kapital;
• aktualno letno poročilo ni javno objavljeno;
• prevzemnik ne predstavlja sanacijskega ali poslovnega načrta;
• obstajajo možne posledice za delavce, državo in druge upnike.

Po oceni tega članka bi bilo treba ob takšni kombinaciji dejstev od pogodbenih strank zahtevati najmanj računovodsko podlago, iz katere izhajata izguba in negativni kapital.

5. Negativni kapital ni subjektivna izjava pogodbenih strank

Negativni kapital je računovodsko dejstvo. Njegov obstoj mora izhajati iz pravilno vodenih poslovnih knjig, bilance stanja oziroma drugega ustreznega računovodskega izkaza.

Prvi odstavek 61. člena ZGD-1 zahteva, da mora letno poročilo jasno in pregledno izkazovati resničen ter pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe. Člani poslovodstva morajo po 60.a členu ZGD-1 zagotoviti, da je letno poročilo pravilno sestavljeno in objavljeno. (7)

Če je bila v notarski zapis vključena ugotovitev o negativnem kapitalu, bi bilo treba preveriti:

• iz katerega računovodskega izkaza podatek izhaja;
• na kateri datum je bil izkaz sestavljen;
• kdo ga je sestavil;
• kdo ga je podpisal;
• ali so bile vse terjatve pravilno ovrednotene;
• ali so bile evidentirane vse obveznosti do delavcev in države;
• ali je bila opravljena presoja insolventnosti;
• zakaj letno poročilo za leto 2025 ni bilo predloženo AJPES.

Samo navedba prevzemnika, da je s slabim finančnim stanjem seznanjen, ne odgovarja na vprašanje, ali so bili finančni podatki resnični in popolni.

6. Poseben pomen neobjavljenega poročila za leto 2025

Ob sklenitvi pogodbe julija 2026 je bil zakonski rok za predložitev letnega poročila za leto 2025 že več mesecev prekoračen.

Notar bi moral zato razjasniti najmanj dve okoliščini:

1. zakaj družba ni izpolnila osnovne zakonske obveznosti javnega poročanja;
2. na kakšni podlagi se v pogodbi zatrjuje negativni kapital, če aktualni javni računovodski podatki niso bili objavljeni.

Neobjavljeno poročilo samo po sebi ne dokazuje navideznosti prenosa. V kombinaciji z brezplačnostjo, negativnim kapitalom, neplačanimi obveznostmi in menjavami poslovodstva pa je predstavljalo objektivno opozorilno okoliščino.

7. Insolvenčni položaj bi moral biti predmet preverjanja

Po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP velja neizpodbojna domneva trajnejše nelikvidnosti, če pravna oseba več kot dva meseca zamuja:

• s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
• s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati oziroma plačati hkrati s plačo.

Če so medijske navedbe o večmesečnem neplačevanju plač in prispevkov resnične, ni šlo več samo za splošno možnost finančnih težav. Lahko je bila izpolnjena zakonska domneva insolventnosti. (9)

Notar ne odloča o začetku stečaja. Toda če je posel povezan z družbo, za katero obstajajo očitni znaki insolventnosti, ne more prezreti pravil, ki poslovodstvu in drugim organom po nastanku insolventnosti prepovedujejo določena ravnanja.

8. Odgovornost direktorja in družbenika po pravilih finančnega poslovanja

Osemindvajseti člen ZFPPIPP določa, da mora poslovodstvo zagotavljati zakonito poslovanje in si prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

Po 31. členu mora družba upravljati likvidnost tako, da je v vsakem trenutku sposobna poravnati zapadle obveznosti. Po 32. členu mora razpolagati z zadostnimi dolgoročnimi viri financiranja, poslovodstvo pa mora spremljati kapitalsko ustreznost. Če nastane grozeča insolventnost, mora poslovodstvo po 33.a členu sprejeti ukrepe finančnega prestrukturiranja oziroma doseči, da o ukrepih iz njihove pristojnosti odločijo drugi organi družbe. (9)

Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo sicer ni avtomatično in neomejeno odgovoren za vsak dolg družbe že zato, ker ni izvedel dokapitalizacije. Toda ko poslovodstvo ugotovi, da brez dodatnega kapitala ali drugih ukrepov družba ne more nadaljevati poslovanja, mora družbenik sprejeti jasno odločitev:

• zagotoviti ustrezna sredstva;
• potrditi drug zakonit ukrep finančnega prestrukturiranja;
• ali dopustiti oziroma zahtevati pravočasen začetek postopka zaradi insolventnosti.

Ni dopustna četrta možnost: nadaljevati poslovanje brez sredstev, ne plačevati delavcev in države, preusmerjati dejavnost ali finančne tokove ter nato z menjavami direktorjev in družbenikov ustvarjati videz, da je odgovornost prešla na druge osebe.

9. Prepoved preusmerjanja poslovanja in finančnih tokov

Po 34. členu ZFPPIPP insolventna družba ne sme opravljati plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje. Poslovodstvo in drugi organi ne smejo izvajati dejanj, zaradi katerih so upniki neenako obravnavani.

Zakon kot posebej prepovedano ravnanje navaja tudi preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo. (9)

Peti vir navaja, da naj bi družina nekdanjega družbenika že leta 2025 prenesla dejavnost in reference na novo podjetje, ki posluje prek računa v tujini. Gre za navedbo, ki še ni uradno dokazana. Če pa je resnična, bi bila lahko bistvena za presojo:

• nastanka insolventnosti;
• odgovornosti poslovodstva;
• oškodovanja upnikov;
• spregleda pravne osebnosti;
• razširitve davčne izvršbe;
• ter resničnega namena poznejšega prenosa poslovnega deleža. (5)

10. Spregled pravne osebnosti

Osmi člen ZGD-1 določa, da so za obveznosti družbe lahko odgovorni tudi družbeniki, če:

• družbo zlorabijo za cilj, ki je zanje osebno prepovedan;
• družbo uporabijo za oškodovanje svojih upnikov ali upnikov družbe;
• s premoženjem družbe ravnajo kot s svojim;
• v svojo korist ali korist druge osebe zmanjšajo premoženje družbe, če vedo oziroma bi morali vedeti, da družba ne bo sposobna poravnati obveznosti.

Spregled pravne osebnosti je izjema, vendar je namenjen prav primerom, ko se formalna ločenost družbe in družbenika uporablja kot sredstvo zlorabe. (7)

Notarju ni treba dokončno odločiti, da so pogoji za spregled izpolnjeni. Če pa okoliščine kažejo na možno zlorabo družbe za oškodovanje delavcev, države ali drugih upnikov, to neposredno vpliva na presojo suma po 23. členu ZN.

11. Obveznost vložitve predloga za postopek zaradi insolventnosti

Po 38. členu ZFPPIPP mora poslovodstvo ob nastanku insolventnosti brez odlašanja, najpozneje v enem mesecu, vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Če družba nima poslovodstva, mora pri družbi z omejeno odgovornostjo tak predlog vložiti vsak družbenik, ki je seznanjen z insolventnostjo in odsotnostjo poslovodstva. Poslovodstvo je lahko po 42. členu ZFPPIPP upnikom odškodninsko odgovorno, če zaradi nepravočasnega ukrepanja v stečaju ne dosežejo polnega plačila. (9)

Zato menjava direktorja tri dni pred prenosom poslovnega deleža ni nevtralno dejstvo. Treba je preveriti:

• kdaj je insolventnost nastala;
• kdo je bil takrat direktor;
• kdo je dejansko vodil družbo;
• ali je bil novi direktor seznanjen s stanjem;
• kje so bile poslovne knjige;
• kdo je bil dolžan vložiti insolvenčni predlog;
• ali je bila menjava direktorja namenjena zakoniti sanaciji ali oddaljitvi odgovornih oseb od družbe.

12. Začasni prenos ali navidezni pravni posel?

Sama kratkotrajnost imetništva poslovnega deleža še ne pomeni, da je pogodba navidezna. Oseba lahko resnično pridobi delež tudi za kratek čas.

Vendar javne izjave, da bo pridobitelj delež imel samo dan ali dva, da je samo »vmesni člen« in da je namen prenosa omogočiti, da delež prek izvršbe pridobi tretja oseba, bistveno zmanjšujejo verjetnost, da je šlo za običajno poslovno naložbo ali sanacijo družbe.

Pravna presoja mora zato razlikovati med:

• resničnim, vendar kratkotrajnim prenosom;
• instrumentalnim prenosom zaradi izvršbe;
• navideznim poslom;
• prikritim dogovorom;
• poslom, namenjenim izogibanju zakonskim obveznostim;
• in širšo konstrukcijo za preusmerjanje odgovornosti.

Po 50. členu Obligacijskega zakonika navidezna pogodba med strankama nima učinka. Če prikriva drug posel, se presoja veljavnost prikritega posla.

13. Notarski zapis bi moral vsebovati preverljivo dejansko podlago

Po oceni članka bi moral notarski spis v takšnem primeru vsebovati najmanj:

• aktualen računovodski izkaz;
• pojasnilo o neobjavi poročila za leto 2025;
• podatke o zapadlih davčnih in prispevkovnih obveznostih;
• podatke o neizplačanih plačah;
• pojasnilo o blokadi računov;
• pojasnilo o menjavah direktorjev;
• dokumentacijo o načrtovanem financiranju ali sanaciji;
• izjavo o morebitnem nadaljnjem prenosu;
• pojasnilo povezave z izvršilnim postopkom;
• obrazložitev, zakaj ugotovljene okoliščine ne ustvarjajo suma iz 23. člena ZN.

Če je bila presoja omejena le na vprašanje strankama, ali želita še kaj dodati, ter preverjanje omejitev iz sodnega registra, je vprašljivo, ali je bil namen preventivnega notarskega nadzora dejansko dosežen.

 

14. Registrsko sodišče ni tehnični potrjevalec notarskega predloga

Po 34. členu Zakona o sodnem registru lahko registrsko sodišče predlogu ugodi le, če:

• utemeljenost vpisa izhaja iz priloženih listin;
• listine ustrezajo predpisani vsebini;
• so bile izdane v predpisanem postopku;
• so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke.

Registrski preizkus zato ni omejen samo na to, ali so bila izpolnjena prazna polja elektronskega obrazca. Sodišče mora preveriti tudi materialnopravno dopustnost zahtevanega vpisa. (8)

Hkrati je treba priznati mejo registrskega postopka: registrsko sodišče praviloma odloča na podlagi predloženih listin in ne izvaja celovitega davčnega, računovodskega ali kazenskega dokaznega postopka. Prav zato je kakovost notarskega preverjanja pri prenosu poslovnega deleža odločilnega pomena.

15. Poskus preimenovanja v »Novo necenzurirano«

Novi vir poroča, da je novi družbenik najprej sprejel sklep o preimenovanju družbe v »Novo necenzurirano, d. o. o.« in kot glavno dejavnost določil rejo kamel.

Po dokumentih, ki jih je objavil medij, naj bi Okrožno sodišče v Ljubljani takšen vpis zavrnilo oziroma zahtevalo spremembo predlagane firme. Natančna vsebina sodne odredbe ni objavljena v celoti, zato ni mogoče dokončno ugotoviti razloga za zavrnitev. Medij kot najverjetnejšo razlago navaja varstvo blagovne znamke oziroma pravic nosilca znaka necenzurirano.si. (5)

To dejstvo je za članek izredno pomembno.

Dokazuje, da registrski postopek ni bil povsem avtomatičen in da je registrsko sodišče znalo oziroma moglo poseči, ko je zaznalo možno kršitev pravic druge osebe.

16. Zakaj je bil »Klukec« sprejet, »Novo necenzurirano« pa ne?

Po zavrnitvi prvega predloga naj bi novi družbenik prejšnji sklep razveljavil in družbo preimenoval v »Klukec«.

S tem se odpira primerjalno vprašanje znotraj istega registrskega postopka:

• pri firmi »Novo necenzurirano« je bilo očitno prepoznano možno varstvo pravice drugega;
• pri firmi »Klukec« pa povezava s konkretno osebo iz samega zapisa ni bila tako neposredna.

Poznejša javna izjava, da se »Klukec« rima z izrazom »Lukec« in da se nanaša na Luko Mesca, je pomemben dokaz namena poimenovanja. Ni pa še ugotovljeno, ali je bila takšna razlaga registrskemu sodišču znana že pred odločanjem.

17. Firma ne sme kršiti pravic drugih oseb ali nasprotovati morali

Dvanajsti člen ZGD-1 določa, da je firma ime, s katerim družba posluje.

Po 13. členu dodatne sestavine firme ne smejo kršiti pravic drugih oseb. Po 17. členu firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo zakonu ali morali. Dvajseti člen določa jezikovne zahteve firme, vendar dopušča tudi domišljijska poimenovanja. (7)

Zato zgolj odsotnost črke »j« in razlika med besedama »Klukec« ter »kljukec« verjetno nista zadosten razlog za zavrnitev vpisa.

Pravno pomembnejši je dokazljivi namen:

• ali je bila firma izbrana za legitimno gospodarsko razlikovanje ali kot uradno registrirano sredstvo zasmehovanja konkretnega človeka oziroma medija?

18. Registrsko sodišče bi moralo presojati celotni kontekst, če mu je bil znan

Če je bilo sodišču ob vložitvi predloga znano:

• da je bila prva firma namenjena odzivu na preiskovalni medij;
• da je bil prvi predlog zavrnjen;
• da je bila nova firma izbrana takoj zatem;
• da je bila dejavnost reje kamel del istega ravnanja;
• da je bil prenos poslovnega deleža predstavljen kot osebna oziroma politična provokacija,
• bi moralo preveriti skladnost firme s 13. in 17. členom ZGD-1.

Če te okoliščine iz registrskega predloga in listin niso bile razvidne, se odpre drugo vprašanje: ali je vlagatelj predloga registrskemu sodišču razkril resnični namen spremembe.

19. Možnost poznejše presoje že opravljenega vpisa

ZSReg omogoča sodno varstvo osebi, ki meni, da je z vpisom prizadeta njena pravica ali zakoniti interes. Če je bil vpis opravljen na podlagi neveljavne listine, neresničnih podatkov ali nezakonito izvedenega dejanja, zakon pod določenimi pogoji omogoča tudi tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa. (8)

To ne pomeni, da je vpis firme »Klukec« že zato ničen. Pomeni pa, da registrski vpis ni nujno zadnja beseda, če se pozneje izkaže, da so bile uporabljene neresnične listine, prikrite ključne okoliščine ali kršene pravice druge osebe.

 

B. DRUGE INSTITUCIJE »IMUNSKEGA SISTEMA« PRAVNE DRŽAVE

20. AJPES: nepredloženo letno poročilo kot prvi uradni alarm

AJPES je moral najpozneje po poteku zakonskega roka zaznati, da družba ni predložila letnega poročila za leto 2025.

To ni podatek, ki bi ga moral odkriti novinar ali upnik. Gre za avtomatično ugotovljivo kršitev v uradnem informacijskem sistemu.

AJPES je pristojen za zbiranje in objavo letnih poročil ter za prekrškovno obravnavo njihove nepredložitve. Toda izrek globe sam po sebi ne varuje delavcev, ne ugotavlja insolventnosti in ne preprečuje nadaljnjega prenosa poslovanja.

Neoddaja poročila bi morala predstavljati informacijski alarm za druge organe, posebej kadar se hkrati pojavljajo:

• nepredloženi davčni obračuni;
• neplačani prispevki;
• blokiran račun;
• davčni dolg;
• neizplačane plače;
• menjave direktorjev.

Ključno vprašanje zato ni samo, ali je AJPES uvedel prekrškovni postopek, ampak ali je sistem zagotovil, da je bil podatek o neporočanju takoj uporabljen pri davčni in insolvenčni oceni tveganja.

 

21. FURS je imel široka pooblastila za takojšen nadzor

FURS ni bil brez pooblastil.

Po 134. členu ZDavP-2 se davčni inšpekcijski nadzor izbira na podlagi objektivnih kriterijev, statističnih metod, predhodnih ugotovitev in drugih zaznanih tveganj. Nadzor se lahko uvede tudi na predlog drugega državnega organa. (10)

V primeru Progros naj bi bili hkrati prisotni:

• nepredloženi obračuni davčnih odtegljajev;
• neplačani prispevki;
• davčni dolg;
• blokiran račun;
• nepredloženo letno poročilo;
• domnevno neizplačane plače;
• hitre spremembe poslovodstva;
• možnost prenosa dejavnosti na drugo družbo.

Takšna kombinacija bi morala družbo uvrstiti v najvišji razred davčnega in prispevkovnega tveganja.

22. FURS je lahko pridobil poslovne knjige in zavaroval dokaze

Po 14. členu Zakona o finančni upravi lahko uradna oseba:

• pridobiva podatke in obvestila;
• zahteva listine, dokumente in elektronske zapise;
• zavaruje podatke;
• zaseže dokumentacijo in nosilce podatkov;
• pregleda poslovne prostore;
• pod zakonskimi pogoji prepove opravljanje dejavnosti in zapečati poslovne knjige.

Sedemnajsti člen ZFU omogoča pridobivanje dokumentov tudi od oseb, ki niso davčni zavezanec, vendar so neposredno ali posredno sodelovale pri poslu oziroma z dokumentacijo razpolagajo. (11)

FURS bi zato lahko preveril:

• glavno knjigo in pomožne evidence;
• resničnost terjatev;
• tokove na domačih in tujih računih;
• prenose dejavnosti;
• plačilne liste in REK-obrazce;
• obveznosti do delavcev;
• povezane osebe;
• resničnost vmesne bilance;
• čas nastanka insolventnosti.

23. Zavarovanje davčnih obveznosti

Prvi odstavek 111. člena ZDavP-2 določa, da FURS zahteva zavarovanje, če na podlagi uradnih evidenc ali drugih podatkov utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.

Po 114. členu lahko zahteva instrument zavarovanja ali zavezancu omeji oziroma prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Avtomatični mehanizem zavarovanja za pričakovane obveznosti nad 50.000 evrov je bil 2. julija 2026 razveljavljen, vendar je splošno individualno zavarovanje po prvem odstavku 111. člena ostalo v veljavi. (10)

To pomeni, da je moral FURS opraviti konkretno oceno nevarnosti neplačila.

Blokiran račun, prenos poslovanja, neplačani prispevki, menjave odgovornih oseb in neobjavljeno poročilo so prav okoliščine, ki lahko kažejo, da bo izterjava onemogočena ali bistveno otežena.

24. FURS kot upnik bi lahko predlagal stečaj

Po 231. členu ZFPPIPP je predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev in več kot dvomesečno zamudo s plačilom.

Če je imela družba zapadli davčni dolg, ki ga več kot dva meseca ni poravnala, je imel FURS kot upnik možnost predlagati začetek stečajnega postopka. Enako možnost so imeli delavci in drugi upniki. (9)

To je posebej pomembno zaradi domneve iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP: več kot dvomesečno neplačevanje minimalnih plač oziroma pripadajočih davkov in prispevkov pomeni neizpodbojno domnevo trajnejše nelikvidnosti.

Če so bili ti pogoji izpolnjeni, FURS za ukrepanje ni potreboval objavljene bilance za leto 2025.

25. Začetek stečaja bi bistveno spremenil položaj

Z začetkom stečajnega postopka upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika za potrebe postopka in ga zastopa pri pravnih dejanjih, potrebnih za varovanje ter unovčenje stečajne mase.

Upravitelj mora ravnati vestno, pošteno in predvsem v interesu skupnosti upnikov. (9)

Pravočasen začetek stečaja bi zato:

• odvzel dejanski nadzor nekdanjemu poslovodstvu;
• zavaroval poslovne knjige;
• omogočil preverjanje predhodnih prenosov;
• omogočil izpodbijanje škodljivih pravnih dejanj;
• preprečil nadaljnje preusmerjanje poslovanja;
• postavil delavce, državo in druge upnike v enoten postopek.

26. FURS bi moral preveriti odgovornost direktorjev in družbenikov

FURS se ne bi smel ustaviti pri ugotovitvi, da je davčni dolžnik družba.

Preveriti bi moral tudi:

• odgovornost direktorjev po ZFPPIPP;
• obstoj dejanskega poslovodje;
• pogoje za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1;
• prenose premoženja na povezane osebe;
• prenos dejavnosti zaradi izogibanja davkom;
• odgovornost prejemnikov premoženja po 148. členu ZDavP-2.

Po 148. členu ZDavP-2 se lahko neizterjani davek pod določenimi pogoji izterja tudi od povezanih oseb, ki so premoženje davčnega dolžnika pridobile neodplačno ali pod tržno ceno, ter od osebe, na katero je bila dejavnost prenesena z namenom izogibanja plačilu davka. (10)

Če je bila dejavnost Progrosa dejansko prenesena na drugo družbo, bi moral biti to predmet davčne in finančne preiskave, ne samo novinarskega članka.

 

27. Inšpektorat za delo

Po 32. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor ob ugotovljeni kršitvi pravico in dolžnost:

• odrediti odpravo nepravilnosti;
• voditi prekrškovni postopek;
• naznaniti kaznivo dejanje oziroma vložiti kazensko ovadbo;
• predlagati ukrepe drugemu pristojnemu organu;
• ugotovitve, ki spadajo v pristojnost druge inšpekcije, posredovati tej instituciji.

To ni zgolj možnost, ampak zakonska dolžnost inšpektorja. (12)

Po medijskih navedbah je bila družbi že odrejena prepoved zaposlovanja tujcev. To kaže, da je bil del kršitev zaznan.

Vendar bi bilo treba ugotoviti:

• ali je bil opravljen celovit nadzor plač in prispevkov;
• ali so bili pregledani vsi delavci;
• ali so bile preverjene vse odpovedi;
• ali je bil preverjen način odjave iz zavarovanj;
• ali so bile ugotovitve posredovane FURS, policiji in ZZZS;
• ali so bili zaščiteni tudi delavci, ki sami niso vložili prijave.

Po 19. členu ZID-1 lahko inšpektor v določenih primerih izda prepovedno odločbo, ZIN pa mu nalaga tudi kazensko ovadbo, kadar zazna sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja. (12)

 

28. ZZZS in ZPIZ: država je odjavo vedela, delavec pa morda ne

Po 32. členu ZMEPIZ-1 delodajalec za vsakega delavca vlaga prijavo v zavarovanje, odjavo in spremembe med zavarovanjem.

Zakon torej daje delodajalcu neposredno možnost, da sproži spremembo statusa zavarovanca. (13)

Če so bili obrazci M-2 vloženi na podlagi odpovedi z domnevno ponarejenimi podpisi, je treba preveriti:

• kdo je obrazce vložil;
• katera elektronska identiteta je bila uporabljena;
• katere listine so bile priložene;
• ali je bila preverjena vročitev odpovedi;
• kdaj so institucije izvedele za spor glede pristnosti;
• ali so odjave po prejemu prijav delavcev ponovno preverile.

Največja sistemska pomanjkljivost je, da delavec ob spremembi tako pomembnega pravnega statusa ne prejme nujno takojšnjega in neposrednega uradnega opozorila.

Če bi sistem ob vsaki odjavi delavcu avtomatično poslal kopijo podatkov in pravni pouk, bi domnevno ponarejena odpoved postala vidna skoraj takoj, ne šele ob obisku zdravnika ali uveljavljanju socialne pravice.

ZMEPIZ-1 posebej določa, da po začetku stečaja prijave in odjave delavcev vlaga stečajni upravitelj. Tudi to potrjuje, da bi pravočasen začetek insolvenčnega postopka bistveno zmanjšal možnost nadaljevanja spornih odjav. (13)

 

29. Policija: kazenska ovadba zahteva aktivno zavarovanje dokazov

Po prvem odstavku 148. člena ZKP mora policija, kadar obstajajo razlogi za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja:

• iskati storilca;
• preprečiti njegovo skrivanje oziroma pobeg;
• odkriti in zavarovati sledove;
• zavarovati predmete, ki so lahko dokaz;
• zbrati vsa obvestila, pomembna za kazenski postopek.

Policija lahko pregleda poslovne prostore in dokumentacijo pravnih oseb ter opravi druga potrebna dejanja. (14)

Ker naj bi bila prva kazenska ovadba vložena že konec leta 2025, se postavlja vprašanje, ali so bili pravočasno zavarovani:

• izvirniki odpovedi;
• elektronske sledi vložitve odjav;
• poslovne knjige;
• dokumenti o plačah in prispevkih;
• podatki o domačih in tujih računih;
• dokumentacija o prenosu dejavnosti;
• komunikacija med formalnimi in dejanskimi poslovodji.

Kršitev temeljnih pravic delavcev je opredeljena v 196. členu KZ-1. Zakon med drugim zajema zavestno kršitev pravil o plači, prenehanju delovnega razmerja in plačevanju prispevkov, zaradi katere je delavec prikrajšan za svojo pravico. (14)

 

30. Državno tožilstvo

Državno tožilstvo usmerja predkazenski postopek in lahko od policije zahteva izvedbo potrebnih dejanj.

V obravnavanem primeru bi moralo presoditi, ali so različni dogodki del istega dejanskega sklopa:

• neplačevanje plač in prispevkov;
• domnevno ponarejanje odpovedi;
• odjave delavcev;
• prenos dejavnosti;
• menjava direktorjev;
• brezplačni prenos poslovnega deleža;
• morebitno prikrivanje oziroma odnašanje poslovne dokumentacije.

Če se posamezna dejanja obravnavajo kot nepovezani primeri, obstaja nevarnost, da se izgubi njihov skupni namen in učinek.

Tožilstvo bi moralo ob nevarnosti uničenja dokazov, odtujitve premoženja ali nadaljevanja škodljivih ravnanj presoditi tudi uporabo sodnih ukrepov za zavarovanje dokazov in premoženja.

 

31. Komisija za preprečevanje korupcije

Boris Mijič je bil po medijskih navedbah hkrati poslanec in oseba, povezana z upravljanjem ter lastništvom družbe.

ZIntPK določa, da mora biti uradna oseba pozorna na dejansko ali možno nasprotje interesov in svoje funkcije ne sme uporabiti za uresničevanje nedovoljenega zasebnega interesa. KPK lahko ob verjetnosti nasprotja interesov uvede postopek, o ugotovitvah pa obvesti pristojni organ in druge institucije. (15)

KPK ni davčni organ, delovna inšpekcija ali stečajno sodišče. Ne more sama izterjati plač ali prepovedati prenosa poslovnega deleža.

Lahko pa preveri:

• nezdružljivost funkcij;
• uporabo javne funkcije za zasebne interese;
• vplivanje na druge institucije;
• integritetna tveganja;
• resničnost prijavljenega premoženjskega stanja;
• ter ugotovitve posreduje drugim pristojnim organom.

 

32. Insolvenčno sodišče ne more ukrepati brez predloga

Insolvenčno sodišče praviloma ne začne stečajnega postopka samo na podlagi medijskih objav.

Predlog bi morali pravočasno vložiti:

• poslovodstvo;
• družbenik, če družba nima poslovodstva;
• FURS kot upnik;
• delavci;
• ali drugi upniki.

To ne zmanjšuje pomena insolvenčnega sodišča. Pojasnjuje pa, zakaj je bilo pravočasno ukrepanje FURS in drugih upnikov odločilno.

Po začetku stečaja bi upravitelj prevzel vodenje poslov za potrebe postopka, preveril predhodne pravne posle, zavaroval dokumentacijo in uveljavljal zahtevke zaradi oškodovanja stečajne mase. (9)

 

C. SKUPNA ODPOVED INSTITUCIONALNEGA SISTEMA

33. Institucije niso bile brez informacij

Če so medijske navedbe pravilne, je imel vsak organ del pomembnih podatkov:

• AJPES je vedel, da letno poročilo ni bilo predloženo;
• FURS je vedel za nepredložene davčne obračune, neplačane prispevke, davčni dolg in blokado računov;
• Inšpektorat za delo je vedel za kršitve pri zaposlovanju in bi moral preverjati plače ter prenehanja delovnih razmerij;
• ZZZS in ZPIZ sta imela podatke o odjavah delavcev;
• policija in tožilstvo sta imela kazenske ovadbe;
• KPK je prejela prijavo glede ravnanja funkcionarja;
• notar je vedel za izgubo in negativni kapital;
• registrsko sodišče je odločalo o menjavah direktorja, družbenika in firme.

Problem zato ni bil odsotnost podatkov.

Problem je bil, da so ostali razdeljeni med institucije, pri čemer očitno nobena ni dovolj zgodaj obravnavala celotnega vzorca.

34. FURS je imel osrednjo vlogo

Med vsemi organi je imel FURS najširši vpogled v denarne tokove, davčne obračune, prispevke, dolgove, transakcijske račune in povezane osebe.

Imel je tudi pooblastila za:

• takojšen davčni nadzor;
• pridobitev in zaseg dokumentacije;
• preverjanje računovodskih podatkov;
• zavarovanje davčne obveznosti;
• davčno izvršbo;
• preiskavo prenosa dejavnosti;
• uveljavljanje odgovornosti povezanih oseb;
• vložitev predloga za stečaj.

Zato neoddaja letnega poročila ni bila samo kršitev, ki bi jo moral obravnavati AJPES. Ob že obstoječih podatkih o neplačevanju davkov in prispevkov je pomenila dodatno potrditev, da družba ne zagotavlja niti osnovne finančne transparentnosti.

FURS bi moral v takem položaju nemudoma preveriti:

1. ali je družba insolventna;
2. ali je poslovodstvo pravočasno ukrepalo;
3. ali je bilo premoženje ali poslovanje preneseno na drugo osebo;
4. ali so izpolnjeni pogoji za zavarovanje;
5. ali so izpolnjeni pogoji za stečaj;
6. ali obstaja odgovornost direktorjev, družbenikov ali povezanih oseb.

35. Družbenik ne more izbrati nefinanciranja in hkrati nadaljevati z zlorabo družbe

Družbenik ni avtomatično dolžan brez omejitve financirati vsake izgube družbe.

Toda pravo mu ne omogoča, da hkrati:

• zavrne sanacijo oziroma dokapitalizacijo;
• dopušča nadaljnje poslovanje insolventne družbe;
• ne plačuje delavcev in države;
• prenese poslovanje ali premoženje na drugo osebo;
• imenuje nedosegljivo oziroma samo formalno poslovodstvo;
• prenese poslovni delež;
• ter se nato sklicuje na popolno ločenost med seboj in družbo.

V takšnem primeru pridejo v poštev:

• odgovornost poslovodstva po ZFPPIPP;
• spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1;
• vračilo prepovedanih izplačil;
• izpodbijanje pravnih dejanj;
• razširitev davčne izvršbe po 148. členu ZDavP-2;
• civilna in kazenska odgovornost.

36. Primer »Novo necenzurirano« dokazuje, da je bilo mogoče ukrepati

Registrsko sodišče je po navedbah petega vira prvo spremembo firme ustavilo oziroma zavrnilo.

To je pomemben praktični dokaz, da sistem ni bil popolnoma nemočen.

Ko je bila možna kršitev pravice druge osebe neposredno razvidna iz predlagane firme, je sodišče ukrepalo. Ko so bile možne kršitve razpršene med davčne, delovnopravne, insolvenčne in kazenske evidence, pa usklajenega ukrepa očitno ni bilo.

Prav tu je jedro primera:

Slovenska pravna država zna zavrniti eno nedopustno firmo, ni pa pravočasno preprečila nadaljevanja družbe, ki po medijskih navedbah ni plačevala delavcev, prispevkov in države, ni objavila letnega poročila ter je spreminjala direktorje, dejavnost, družbenika in firmo.

 

37. Sklep II. dela

Primer »Klukec« se ni odvil zato, ker FURS, delovna inšpekcija, policija, tožilstvo, KPK, notar in registrsko sodišče ne bi imeli nobenih pooblastil.

Odvil se je, ker so institucije svoje pristojnosti očitno uporabljale ločeno, zaporedno in prepočasi.

Notar je preverjal formalne pogoje prenosa in v zapis vključil ugotovitev, da ni suma nedopustnega namena. Vendar ostaja odprto, na katerih neodvisnih dokazih je ta ugotovitev temeljila.

Registrsko sodišče je prvo firmo »Novo necenzurirano« zavrnilo, kar dokazuje, da je materialni preizkus mogoče opraviti. Vendar je bila nato vpisana firma »Klukec«, čeprav je novi družbenik njeno izbiro pozneje javno povezal z norčevanjem iz konkretnega poslanca.

AJPES je moral vedeti, da poročilo za leto 2025 ni bilo predloženo.

FURS je imel podatke in pooblastila za nadzor, zavarovanje, izvršbo, preiskavo prenosa dejavnosti in vložitev predloga za stečaj.

Delovna inšpekcija je imela pooblastila za odpravo kršitev, prekrškovne postopke in kazenske ovadbe.

Policija in tožilstvo sta imela podlago za zavarovanje listin, elektronskih sledi in drugih dokazov.

ZZZS in ZPIZ sta imela podatke o odjavah, delavci pa o njih očitno niso bili nujno neposredno in nemudoma obveščeni.

KPK je lahko preverjala vprašanja integritete in nasprotja interesov poslanca.

Osrednja ugotovitev se zato glasi:

Primer »Klukec« je posledica nepravočasne in nepovezane uporabe že obstoječih pooblastil. FURS in drugi organi niso potrebovali novega zakona, da bi začeli nadzor, zavarovali dokaze, preverili insolventnost, zaščitili premoženje družbe in predlagali stečaj. Potrebovali so pravočasno odločitev, da razpoložljive podatke obravnavajo kot celoto.

 

VIRI IN NJIHOV POMEN ZA II. DEL ČLANKA

(5) Necenzurirano.si: »Snežič je Mijičevo podjetje preimenoval v Novo necenzurirano #dokumenti«, 27. julij 2026

Vir je pomemben, ker povzema in prikazuje dele notarske ter registrske dokumentacije. Iz njega naj bi izhajalo, da je notarka izrecno presodila, da ni suma navideznosti, izogibanja zakonu ali oškodovanja tretjih oseb. Vir razkriva tudi prvi poskus preimenovanja družbe v »Novo necenzurirano« in domnevno zavrnitev tega vpisa s strani registrskega sodišča. Navaja dodatne podatke o blokiranem računu, davčnem dolgu, dolgovih do delavcev in domnevnem prenosu dejavnosti na drugo družbo. Zaradi teh podatkov je vir ključen za presojo, katere opozorilne okoliščine bi morale preveriti notarka, sodišče, FURS in drugi organi.

(6) Zakon o notariatu – 1., 2., 23. in 24. člen

Ključni del 23. člena: notar ne sme poslovati pri nedopustnih poslih ali poslih, za katere sumi, da so navidezni oziroma namenjeni izogibanju obveznostim ali oškodovanju tretjega.

Vir je pomemben, ker notarja opredeljuje kot osebo javnega zaupanja, ne kot zasebnega pripravljavca pogodb. Standard za ukrepanje je sum, ne že pravnomočno dokazana zloraba. Po 24. členu mora notar poslovanje v zakonsko določenih primerih odkloniti. Člen se neposredno povezuje z zapisano notarsko ugotovitvijo, da v obravnavanem primeru takšen sum ni obstajal. Zato mora biti osrednji predmet presoje dejanska in dokazna podlaga te ugotovitve.

(7) Zakon o gospodarskih družbah – 8., 12., 13., 17., 20., 60.a, 61. in 481. člen

Ključni del 8. člena: družbenik odgovarja tudi, kadar družbo zlorabi za oškodovanje upnikov ali v svojo korist zmanjša njeno premoženje ob vednosti, da obveznosti ne bodo poravnane.

Vir je pomemben zaradi štirih sklopov vprašanj. Prvi sklop je spregled pravne osebnosti in morebitna osebna odgovornost družbenika. Drugi sklop so zahteve glede firme ter prepoved kršitve pravic drugih oseb in nasprotovanja morali. Tretji sklop je odgovornost za resničen in pošten računovodski prikaz. Četrti sklop je obvezna oblika notarskega zapisa za prenos poslovnega deleža.

(8) Zakon o sodnem registru – 29., 34., 35., 36. in 41. člen

Ključni del 34. člena: sodišče vpis dovoli le, če utemeljenost izhaja iz listin in so izpolnjene vse materialnopravne predpostavke.

Vir je pomemben, ker pokaže, da registrsko sodišče ni zgolj tehnični izvajalec elektronskega predloga. Sodišče mora preveriti listine, postopek njihove izdaje in materialnopravne pogoje za vpis. O vsakem podatku, vključno s firmo, družbenikom in zastopnikom, mora sprejeti odločitev. Zoper vpis ima lahko pravno sredstvo tudi oseba, katere pravica ali zakoniti interes sta prizadeta. Zakon pod posebnimi pogoji omogoča tudi presojo ničnosti že opravljenega vpisa.

(9) ZFPPIPP – 14., 28., 31., 32., 33.a, 34., 38., 42., 97. in 231. člen

Ključni del 14. člena: več kot dvomesečna zamuda pri minimalnih plačah ali pripadajočih davkih in prispevkih pomeni domnevo trajnejše nelikvidnosti.

Ključni del 38. člena: poslovodstvo mora ob insolventnosti brez odlašanja, najpozneje v enem mesecu, vložiti insolvenčni predlog.

Vir je pomemben, ker določa jasne obveznosti poslovodstva glede likvidnosti, kapitalske ustreznosti in pravočasnega ukrepanja. Po nastanku insolventnosti prepoveduje neenako obravnavanje upnikov in preusmerjanje poslovanja ali finančnih tokov. Določa odškodninsko odgovornost poslovodstva do upnikov. Upniku omogoča, da ob izpolnjenih pogojih sam predlaga stečaj. Po začetku stečaja vodenje poslov za potrebe postopka in zastopanje prevzame upravitelj, ki mora varovati interese vseh upnikov.

(10) ZDavP-2 – 111., 113., 114., 134. in 148. člen

Ključni del 111. člena: FURS lahko zahteva zavarovanje, kadar utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.

Vir je pomemben, ker FURS omogoča izbor tveganih zavezancev za davčni nadzor. Omogoča zavarovanje davčne obveznosti in omejitev razpolaganja s premoženjem zavezanca. Omogoča zastavno pravico na deležu družbenika, kadar je imetnik deleža sam davčni dolžnik. Po 148. členu omogoča izterjavo tudi od določenih prejemnikov neodplačno prenesenega premoženja oziroma oseb, na katere je bila zaradi izogibanja davkom prenesena dejavnost. Razveljavitev avtomatičnega zavarovanja nad 50.000 evrov ni odpravila splošnega individualnega pooblastila za zavarovanje.

(11) Zakon o finančni upravi – 14. do 17. člen

Ključna vsebina: uradne osebe FURS lahko zbirajo podatke, zahtevajo dokumente, zavarujejo elektronske zapise in zasežejo poslovno dokumentacijo.

Vir je pomemben, ker zavrača tezo, da FURS ni imel informacijskih ali preiskovalnih pooblastil. FURS lahko podatke pridobiva tudi od tretjih oseb, povezanih s poslovanjem. Lahko preverja poslovne prostore, knjige in elektronske nosilce podatkov. S tem bi lahko ugotovil resničnost terjatev, obveznosti, plač, prispevkov in domnevnega prenosa dejavnosti. Pooblastila so bila dovolj široka za celovito davčno in finančno preiskavo družbe.

(12) Zakon o inšpekcijskem nadzoru – 32. člen in Zakon o inšpekciji dela – 19. člen

Ključni del 32. člena ZIN: inšpektor mora odrediti odpravo kršitve, voditi prekrškovni postopek in naznaniti kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Vir je pomemben, ker ukrepanje inšpektorja opredeljuje kot pravico in dolžnost. Inšpektor mora podatke o kršitvah iz pristojnosti drugega organa posredovati temu organu. Delovni inšpektor ima tudi možnost izdaje prepovednih odločb v zakonsko določenih primerih. V primeru domnevno ponarejenih odpovedi bi moral sodelovati s policijo, FURS in nosilci socialnih zavarovanj. Nadzor bi moral zajeti vse potencialno prizadete delavce, ne samo oseb, ki so same vložile prijavo.

(13) ZMEPIZ-1 – 32. in 41. člen

Ključni del 32. člena: delodajalec vlaga prijavo, odjavo in spremembe med zavarovanjem za vsakega delavca.

Vir je pomemben, ker pojasnjuje, kako lahko delodajalec sproži odjavo delavca iz socialnih zavarovanj. Odgovornost za pravilnost posredovanih podatkov je na zavezancu za vložitev. Ob začetku stečaja naloge prijav in odjav prevzame stečajni upravitelj. To potrjuje pomen pravočasnega insolvenčnega postopka za zaščito delavcev. Vir hkrati razkriva sistemsko pomanjkljivost: zakon ne zagotavlja dovolj jasnega in takojšnjega neposrednega obveščanja delavca o vsaki odjavi.

(14) Zakon o kazenskem postopku – 148. člen in KZ-1 – 196. člen

Ključni del 148. člena ZKP: policija mora ob razlogih za sum zavarovati sledove, predmete in informacije, potrebne za kazenski postopek.

Vir je pomemben, ker policiji nalaga aktivno, ne pasivno vlogo. Omogoča pregled dokumentacije pravne osebe in zbiranje podatkov. V primeru domnevno ponarejenih odpovedi so bili ključni izvirniki listin, elektronske sledi in poslovne knjige. 196. člen KZ-1 posebej varuje pravice delavcev glede plače, prispevkov in prenehanja delovnega razmerja. Zgodnja kazenska ovadba bi zato morala sprožiti učinkovito zavarovanje dokazov še pred menjavami direktorjev in poslovnega deleža.

(15) ZIntPK – 37. do 39. člen

Ključni del 37. člena: uradna oseba mora preprečiti nasprotje interesov in funkcije ne sme uporabiti za nedovoljen zasebni interes.

Vir je pomemben zaradi položaja poslanca kot funkcionarja. KPK lahko preveri dejansko ali možno nasprotje interesov in posledice takšnega ravnanja. Če ugotovi kršitev, mora obvestiti pristojni organ oziroma druge institucije. KPK ne nadomešča davčnega, delovnega ali kazenskega nadzora. Ima pa pomembno povezovalno vlogo pri vprašanjih integritete in uporabe javne funkcije za zasebne interese.

 

 

III. DEL: ALI BI SE PRIMER »KLUKEC« LAHKO ODIGRAL V NEMČIJI ALI AVSTRIJI?

Primerjalna analiza regulacije davčnega svetovanja, insolvenčnih dolžnosti, notarskega nadzora ter spremembe firme in dejavnosti družbe

Primerjalna analiza izhaja iz iste dejanske predpostavke kot prva dva dela članka: družba naj ne bi plačevala plač in prispevkov, njen račun naj bi bil blokiran, letno poročilo za leto 2025 ni bilo objavljeno, v pogodbi je bil naveden negativni kapital, neposredno pred prenosom pa so se zamenjali direktorji. Poslovni delež je bil nato brezplačno prenesen na osebo, ki je javno pojasnila, da bo samo začasni »vmesni člen«, družbo pa je najprej poskušala preimenovati v »Novo necenzurirano« in nato v »Klukec«.
Primer »Klukec« bi v Nemčiji in Avstriji naletel na štiri samostojne pravne ovire:

1. regulirani poklic davčnega svetovalca;
2. osebno odgovornost poslovodstva ob insolventnosti;
3. dolžnost notarja, da zavrne navidezne, nedovoljene ali nepoštene posle;
4. vsebinski pregled spremembe firme in dejavnosti družbe.

Zato odgovor ni samo, ali je poslovni delež po nemškem ali avstrijskem pravu načeloma prenosljiv. Poslovni deleži so prenosljivi tudi v teh državah.

Pravo vprašanje je:

Ali bi bilo mogoče poslovni delež insolventne družbe brezplačno prevzeti samo za nekaj dni, z javno izraženim namenom osebnega maščevanja, nato pa družbo preimenovati in ji kot del politične oziroma medijske provokacije določiti dejavnost reje kamel?

Po nemški in avstrijski ureditvi bi bila takšna konstrukcija izpostavljena več zaporednim in medsebojno neodvisnim kontrolam. Verjetnost, da bi bila izvedena v enaki obliki kot v Sloveniji, bi bila zato bistveno manjša.

 

A. NEMČIJA

1. Nemški davčni svetovalec ni zasebni poslovni konstruktor brez poklicnega nadzora

V Nemčiji je poklic Steuerberater zakonsko reguliran z Zakonom o davčnem svetovanju – Steuerberatungsgesetz.

Prvi odstavek 57. člena StBerG določa, da mora davčni svetovalec poklic opravljati:

• neodvisno;
• samostojno;
• vestno;
• zaupno.

Drugi odstavek istega člena določa, da se mora vzdržati vsake dejavnosti, ki ni združljiva s poklicem ali njegovim ugledom. Tudi zunaj neposrednega opravljanja davčnega svetovanja mora ravnati tako, da ostane vreden zaupanja in spoštovanja, ki ga zahteva poklic.

Nemško pravo zato ravnanja davčnega svetovalca ne deli strogo na »službena« in »povsem zasebna«. Tudi ravnanje zunaj davčnega svetovanja lahko postane predmet poklicnega nadzora, kadar ogroža zaupanje v poklic.

2. Gospodarska dejavnost je za nemškega davčnega svetovalca načeloma nezdružljiva s poklicem

Prva točka četrtega odstavka 57. člena StBerG določa, da je gospodarska dejavnost praviloma nezdružljiva s poklicem davčnega svetovalca.

Pristojna davčnosvetovalna zbornica lahko dovoli izjemo samo, če ni pričakovati kršitve poklicnih obveznosti. Izhodišče nemške ureditve zato ni prosta gospodarska dejavnost, ampak prepoved z možnostjo predhodno dovoljene izjeme.

Nemško Zvezno finančno sodišče je to ureditev razlagalo strogo. V zadevi VII R 26/10 je odločilo, da je gospodarska izterjevalna dejavnost davčnosvetovalne družbe načeloma nedovoljena in da ima zbornica pravico dejavnost preveriti, še preden se začne izvajati. V drugi zadevi je sodišče poudarilo, da je izjema mogoča samo, če je nevarnost kršitve poklicnih obveznosti z zadostno gotovostjo izključena.

Aktivni prevzem družbe, takojšnje spreminjanje njene firme, določanje novih dejavnosti ter javna kampanja o tem, da je prevzem namenjen osebnemu ali političnemu obračunu, ne bi bili primerljivi s pasivnim imetništvom delnice ali manjšinskega deleža.

Šlo bi za aktivno gospodarsko in upravljavsko dejavnost, ki bi morala prestati predhodni preizkus davčnosvetovalne zbornice.

3. Prevzem družbe iz maščevanja bi neposredno ogrožal poklicni status

Če bi nemški davčni svetovalec javno povedal, da je insolventno družbo prevzel:

• samo za dan ali dva;
• kot vmesni člen;
• zato, da jo bo prek izvršbe pridobila druga oseba;
• zaradi osebnega ali političnega maščevanja;
• in da jo bo preimenoval zaradi norčevanja iz konkretnega človeka ali medija,
• bi se odprlo vprašanje nezdružljivosti gospodarske dejavnosti po 57. členu StBerG ter vprašanje zaupanja in ugleda poklica.

Po prvi točki drugega odstavka 46. člena StBerG se imenovanje davčnega svetovalca prekliče, če opravlja gospodarsko dejavnost, ki ni združljiva s poklicem. Poklicne sankcije po 90. členu vključujejo opozorilo, ukor, denarno kazen do 50.000 evrov, prepoved opravljanja poklica od enega do petih let in izključitev iz poklica.

Pravno pravilen odgovor zato je:

Nemški davčni svetovalec bi fizično lahko poskušal podpisati takšno pogodbo, vendar bi s tem neposredno tvegal postopek pred zbornico, preklic imenovanja in izključitev iz poklica.

Takšno ravnanje v Nemčiji ne bi bilo obravnavano samo kot zasebna šala ali dovoljena uporaba svobode gospodarske pobude.

4. Direktor bi moral pred prenosom najprej rešiti vprašanje insolventnosti

Nemško insolvenčno pravo strogo loči dve temeljni stanji:

• Zahlungsunfähigkeit – plačilna nesposobnost;
• Überschuldung – prezadolženost.

Če pravna oseba postane plačilno nesposobna ali prezadolžena, mora poslovodstvo po prvem odstavku 15.a člena nemške Insolvenzordnung brez krivdnega odlašanja vložiti predlog za začetek insolvenčnega postopka. Skrajni rok je tri tedne po nastopu plačilne nesposobnosti in šest tednov po nastopu prezadolženosti.

Ti roki niso dovoljeno obdobje za prosto prenašanje družbe, menjavanje formalnih direktorjev ali iskanje osebe, na katero bi se prenesel poslovni delež. Rok se sme uporabiti samo za resna prizadevanja za trajno odpravo insolvenčnega razloga ali za pripravo insolvenčnega predloga.

Po 15.b členu InsO poslovodstvo po nastopu plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti praviloma ne sme več izvajati plačil, razen plačil, ki so skladna s skrbnostjo vestnega in poštenega poslovodje. Poslovodstvo lahko za nedovoljena plačila osebno odškodninsko odgovarja.

Če bi torej nemška družba:

• več mesecev ne plačevala delavcev;
• ne plačevala socialnih prispevkov in davkov;
• imela blokirane račune;
• prenašala dejavnost na drugo družbo;
• imela negativni kapital,
• bi bilo prvo vprašanje pristojnih oseb, ali je že nastopila plačilna nesposobnost ali prezadolženost. Šele nato bi se lahko presojal poslovni smisel morebitne spremembe družbenika.

5. Ali je poslovni delež v Nemčiji kljub temu prenosljiv?

Prvi odstavek 15. člena nemškega GmbHG določa, da so poslovni deleži prenosljivi in podedljivi. Tretji odstavek zahteva pogodbo v notarski obliki. Družbena pogodba lahko prenos omeji z dodatnimi pogoji ali soglasjem družbe.

Zato bi bilo pravno napačno zapisati, da nemško pravo ob prvem znaku finančnih težav avtomatično prepove vsak prenos poslovnega deleža.

Toda formalna prenosljivost deleža ne pomeni, da je dovoljen vsak namen prenosa.

V primeru »Klukec« bi se hkrati preverjalo:

• ali je družba že insolventna;
• ali je poslovodstvo kršilo dolžnost vložitve insolvenčnega predloga;
• ali je prenos del preusmerjanja poslovanja ali odgovornosti;
• ali gre za navidezno ali nepošteno konstrukcijo;
• ali je pridobitelj kot davčni svetovalec sploh upravičen opravljati takšno gospodarsko dejavnost;
• ali notar sme pri poslu sodelovati.

Formalna prenosljivost deleža zato ne pomeni prostega prenosa brez vsebinske presoje.

6. Po začetku insolvenčnega postopka novi družbenik ne bi mogel prosto upravljati družbe

Po prvem odstavku 80. člena InsO z začetkom insolvenčnega postopka pravica upravljanja in razpolaganja s premoženjem, ki spada v insolvenčno maso, preide na insolvenčnega upravitelja. Razpolaganje dolžnika s premoženjem insolvenčne mase je po začetku postopka praviloma neučinkovito.

Poslovni delež je sicer premoženje družbenika, ne premoženje same družbe. Zato prenos deleža tudi po začetku insolvenčnega postopka ni v vseh primerih avtomatično pravno nemogoč.

Vendar novi družbenik s pridobitvijo deleža ne pridobi prostega nadzora nad:

• denarjem družbe;
• njenimi terjatvami;
• njenim premoženjem;
• plačili upnikom;
• nadaljevanjem poslovanja;
• razpolaganjem z insolvenčno maso.
• Ta pooblastila pripadajo insolvenčnemu upravitelju.

Zato bi po začetku nemškega insolvenčnega postopka izjava: »Družbo sem prevzel za dva dni, jo preimenoval in ji odprl dejavnost reje kamel« izgubila večino operativnega pomena. Novi družbenik ne bi mogel mimo insolvenčnega upravitelja usmerjati poslovanja ali razpolagati s premoženjem družbe.

7. Nemški notar bi moral resnični namen posla aktivno preveriti

Drugi odstavek 14. člena Bundesnotarordnung določa, da mora notar zavrniti uradno dejanje, kadar bi bilo sodelovanje nezdružljivo z njegovimi dolžnostmi, zlasti kadar se prepoznavno zasledujejo nedovoljeni ali nepošteni nameni.

Prvi odstavek 17. člena Beurkundungsgesetz določa, da mora notar:

• raziskati voljo udeležencev;
• razjasniti dejansko stanje;
• udeležence poučiti o pravnih posledicah;
• njihove izjave jasno zapisati.

Če obstaja dvom, ali posel ustreza zakonu ali resnični volji strank, mora notar o pomislekih razpravljati z udeleženci in jih dokumentirati.

Nemški notar se zato ne bi smel zadovoljiti samo z izjavo:

• »Prevzemnik ve, da ima družba negativni kapital.«

Ob dejstvih iz primera bi moral preveriti najmanj:

• zakaj se delež prenaša brezplačno;
• zakaj bo pridobitelj družbenik samo nekaj dni;
• kakšna je povezava z izvršilnim postopkom;
• ali je že dogovorjen nadaljnji prenos;
• ali je družba insolventna;
• ali je bil insolvenčni predlog pravočasno vložen;
• ali se s poslom zasleduje osebno maščevanje;
• ali se skuša otežiti položaj delavcev ali drugih upnikov.

Če bi pogodbeni stranki notarju predstavili isti namen, ki je bil pozneje javno predstavljen medijem, bi obstajala zelo močna podlaga za zavrnitev sodelovanja zaradi prepoznavno nepoštenega namena.

8. Notar v Nemčiji preverja tudi sposobnost vpisa v register

Tretji odstavek 378. člena FamFG določa, da mora notar pred vložitvijo registrskega predloga preveriti njegovo sposobnost za vpis. Registrske prijave se v gospodarskih in družbenih zadevah vložijo prek notarja.

Registrsko sodišče lahko vpis zavrne ali določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Policija, državno tožilstvo, druga sodišča, občinski organi in notarji morajo registrskemu sodišču sporočiti uradno zaznane nepravilne, nepopolne ali opuščene prijave.

Nemška ureditev torej predvideva dvojni filter:

1. predhodni notarski pregled sposobnosti vpisa;
2. odločitev registrskega sodišča.

9. Bi bila dovoljena firma »Klukec«?

Po 18. členu nemškega HGB mora biti firma primerna za označevanje podjetnika in imeti razlikovalno sposobnost. Ne sme vsebovati podatkov, ki bi očitno zavajali o pomembnih poslovnih okoliščinah.

Beseda »Klukec« bi lahko bila sama zase obravnavana kot domišljijsko ime. Nemško pravo ne zahteva, da je vsaka domišljijska firma običajna nemška slovarska beseda.

Toda položaj bi bil drugačen, če bi bilo notarju in registrskemu sodišču razkrito, da je bila beseda izbrana izključno:

• kot izpeljanka osebnega imena konkretnega človeka;
• zaradi javnega norčevanja;
• kot nadaljevanje osebnega ali političnega spora;
• v povezavi z izvršilnim postopkom proti tej osebi.

Po 12. členu BGB lahko prizadeta oseba zahteva odpravo in prepoved neupravičene uporabe svojega imena. Po 37. členu HGB lahko registrsko sodišče prepove neupravičeno uporabo firme, prizadeta oseba pa lahko zahteva prenehanje njene uporabe.

Pri izrazu »Klukec« varstvo imena ne bi bilo avtomatično, saj ne gre za dobesedno uporabo imena »Luka Mesec«. Odločilen bi bil dokaz namena in razumevanja javnosti.

Toda nemški notar bi moral že po 14. členu BNotO presoditi, ali sodeluje pri prepoznavno nepoštenem osebnem obračunu. To je širši standard od samega registrskega preverjanja razlikovalnosti firme.

10. Bi bila dovoljena dejavnost reje kamel?

Reja kamel je sama po sebi zakonita gospodarska dejavnost. Nemško pravo ne prepoveduje, da družba spremeni ali razširi svoj predmet poslovanja na rejo živali.

Toda sprememba predmeta družbe zahteva spremembo družbene pogodbe in notarsko sodelovanje. Firma in predmet poslovanja sta sestavini družbene pogodbe, njena sprememba pa zahteva ustrezen sklep družbenikov in notarsko potrditev.

Če bi bila reja kamel določena kot resničen gospodarski načrt, bi bila sprememba načeloma mogoča.

Če pa bi bilo jasno, da:

• družba nima sredstev;
• nima živali, zemljišč ali poslovnega načrta;
• je v insolvenčnem položaju;
• je dejavnost dodana samo kot del javnega zasmehovanja,

• bi moral notar presojati, ali gre za navidezno oziroma nepošteno uporabo korporacijskih listin in registra.

 

B. AVSTRIJA

11. Avstrijski davčni svetovalec je nosilec javnopravno reguliranega poklica

Avstrijski davčni svetovalec deluje na podlagi Wirtschaftstreuhandberufsgesetz 2017.

Prvi odstavek 71. člena WTBG 2017 določa, da mora poklic opravljati:

• vestno;
• skrbno;
• samostojno;
• neodvisno.

Gre za zakonsko določene poklicne dolžnosti, ki jih nadzoruje Kammer der Steuerberater und Wirtschaftsprüfer.

Avstrijski davčni svetovalec zato ne uporablja samo strokovnega naziva brez državne licence in javnopravnega nadzora.

12. Druge dejavnosti morajo biti prijavljene zbornici in so lahko prepovedane

Avstrijska ureditev je nekoliko drugačna od nemške.

Prvi odstavek 79. člena WTBG 2017 dopušča druge samostojne ali nesamostojne dejavnosti. Toda:

• vsako drugo dejavnost je treba nemudoma prijaviti zbornici;
• dejavnost je nedopustna, če temelji na proviziji;
• dejavnost je nedopustna, če ogroža neodvisnost davčnega svetovalca;
• zbornica mora takšno dejavnost z odločbo prepovedati.

Zato ni povsem natančno trditi, da avstrijski davčni svetovalec nikoli ne sme imeti poslovnega deleža ali opravljati nobene druge dejavnosti.

Vendar bi bil primer »Klukec« daleč od običajnega pasivnega imetništva deleža.

Aktivni prevzem družbe, takojšnja sprememba firme in dejavnosti, javna navedba maščevalnega namena ter vloga začasnega posrednika bi pomenili drugo poslovno dejavnost, ki bi morala biti prijavljena zbornici in preverjena z vidika neodvisnosti.

13. Maščevalni prevzem ni združljiv z neodvisnostjo davčnega svetovalca

Neodvisnost ne pomeni samo, da davčni svetovalec ni formalno zaposlen pri naročniku. Pomeni tudi, da njegove strokovne in poslovne aktivnosti niso vodene z osebnimi interesi, pritiski ali konfliktnimi nameni, ki ogrožajo zaupanje v njegovo poklicno presojo.

Prevzem družbe zgolj zato, da bi se:

• obračunalo z medijem;
• zasmehovalo političnega nasprotnika;
• vplivalo na izvršilni postopek;
• ustvarilo javno predstavo z insolventno družbo,
• bi predstavljal zelo močan razlog za presojo, da je ogrožena poklicna neodvisnost.

Zbornica bi morala po četrtem odstavku 79. člena takšno dejavnost prepovedati, če bi ugotovila to nevarnost. Disciplinske sankcije po 127. členu WTBG vključujejo opozorilo, denarno kazen in začasno prepoved samostojnega opravljanja poklica.

Pravno pravilen sklep je:

Avstrijski davčni svetovalec ne bi mogel takšnega ravnanja predstavljati kot povsem zasebno in poklicno nepomembno aktivnost. Izpostavljen bi bil obveznemu nadzoru zbornice in realni nevarnosti prepovedi dejavnosti ter disciplinske sankcije.

14. Avstrijski direktor mora ob plačilni nesposobnosti ali prezadolženosti ukrepati

Po 66. členu avstrijske Insolvenzordnung je dolžnik plačilno nesposoben zlasti takrat, ko preneha opravljati plačila. Dejstvo, da še lahko plača posameznega upnika, samo po sebi ne dokazuje plačilne sposobnosti.

Po 67. členu je pri pravnih osebah razlog za začetek insolvenčnega postopka tudi prezadolženost.

Če nastopita plačilna nesposobnost ali prezadolženost, mora biti po drugem odstavku 69. člena IO predlog vložen brez krivdnega odlašanja, najpozneje v 60 dneh. Rok ni splošno dovoljenje za nadaljevanje škodljivega poslovanja, ampak skrajni rok za resno sanacijo ali pripravo postopka.

V primeru družbe, ki več mesecev ne plačuje plač, prispevkov in davkov ter ima blokiran račun, bi moralo poslovodstvo najprej izdelati resno presojo plačilne sposobnosti in prezadolženosti.

Brezplačni prenos deleža na novega družbenika sam po sebi ne bi odpravil dolžnosti prejšnjih in obstoječih direktorjev.

15. Po začetku avstrijskega insolvenčnega postopka upravljanje prevzame insolvenčni upravitelj

Po drugem odstavku 2. člena avstrijske IO se z začetkom insolvenčnega postopka premoženje, ki spada v insolvenčno maso, odvzame iz proste razpolagalne sfere dolžnika.

Po prvem odstavku 114. člena IO insolvenčni upravitelj upravlja in unovčuje premoženje insolvenčne mase. Pri pomembnih ukrepih mora upoštevati tudi vlogo upniškega odbora.

Tudi v Avstriji poslovni delež ostaja premoženje družbenika. Zato njegov formalni prenos po začetku postopka ni nujno absolutno izključen.

Toda novi družbenik z nakupom ali darilom deleža ne bi prevzel prostega nadzora nad premoženjem in poslovanjem insolventne družbe. Nad premoženjem insolvenčne mase bi odločal upravitelj.

Zato bi bila konstrukcija začasnega prevzema zaradi takojšnjega preimenovanja, spremembe dejavnosti in osebnega obračunavanja po začetku insolvenčnega postopka praktično brez običajnega gospodarskega učinka.

16. Avstrijski poslovni delež je prenosljiv, vendar samo z notarskim aktom

Prvi odstavek 76. člena avstrijskega GmbHG določa, da so poslovni deleži prenosljivi in podedljivi.

Drugi odstavek določa, da je za prenos med živimi potreben notarski akt. Družbena pogodba lahko določi še dodatne pogoje, zlasti soglasje družbe.

Tudi avstrijski odgovor je zato enak nemškemu:

Delež je formalno prenosljiv, vendar konkretni prenos ni izvzet iz presoje resničnega namena, varstva upnikov, insolvenčnih dolžnosti in notarske prepovedi sodelovanja pri spornih poslih.

17. Avstrijski notar bi imel še jasnejšo zakonsko podlago za zavrnitev

Prvi odstavek 34. člena avstrijske Notariatsordnung določa, da notar ne sme opraviti uradnega dejanja pri prepovedanem poslu ali pri poslu, glede katerega obstaja utemeljen sum, da ga stranke sklepajo:

• samo navidezno;
• zaradi izogibanja zakonu;
• zaradi protipravnega oškodovanja tretje osebe.

Avstrijski zakon uporablja standard utemeljenega suma.

Notarju zato ne bi bilo treba dokazati, da sta stranki že storili kaznivo dejanje ali da je bila pogodba s sodbo razglašena za navidezno.

Ob kombinaciji:

• brezplačnega prenosa;
• negativnega kapitala;
• večmesečnega neplačevanja delavcev;
• neplačanih prispevkov in davkov;
• blokiranega računa;
• neobjavljenega letnega poročila;
• menjav direktorjev;
• napovedi nekajdnevnega imetništva;
• vnaprej napovedanega nadaljnjega prenosa;
• javno izraženega maščevalnega namena,
• bi bil utemeljen sum najmanj očiten predmet preverjanja.

Če stranki tega suma ne bi odpravili z verodostojnimi listinami in logično poslovno razlago, avstrijski notar posla ne bi smel izvesti.

18. Sprememba firme in dejavnosti bi zahtevala nov notarski in registrski postopek

Po 49. členu avstrijskega GmbHG je sprememba družbene pogodbe mogoča samo s sklepom družbenikov, ki mora biti notarsko potrjen. Sprememba nima pravnega učinka, dokler ni vpisana v Firmenbuch.

To pomeni, da bi bili:

• sprememba firme;
• sprememba oziroma razširitev dejavnosti;
• morebitna sprememba drugih sestavin družbene pogodbe
• predmet novega notarskega in registrskega pregleda.

Ni dovolj, da nekdo postane novi družbenik. Za vsako nadaljnjo spremembo mora ponovno skozi predpisani postopek.

19. Bi bila v Avstriji dovoljena firma »Klukec«?

Po 18. členu avstrijskega UGB mora biti firma primerna za označevanje podjetnika in imeti razlikovalno sposobnost. Ne sme vsebovati podatkov, ki bi lahko zavajali o pomembnih poslovnih okoliščinah.

Tako kot v Nemčiji tudi v Avstriji domišljijsko ime ni avtomatično prepovedano samo zato, ker ni običajna nemška beseda.

Toda če bi bilo notarju in Firmenbuchgerichtu znano, da ime ni izbrano zaradi poslovnega razlikovanja, ampak zaradi javnega zasmehovanja konkretne osebe, bi bilo treba upoštevati:

• 34člen Notariatsordnung;
• varstvo imena in psevdonima po 43. členu ABGB;
• splošno varstvo osebnostnih pravic;
• morebitno zlorabo firme za nedovoljen cilj.

Tudi tu ne gre za avtomatičen odgovor, da je beseda »Klukec« sama po sebi nezakonita.

Odločilni bi bili namen, kontekst, prepoznavnost osebe in podatki, ki so bili notarju ter sodišču znani.

20. Bi bila dovoljena reja kamel?

Reja kamel je tudi v Avstriji lahko zakonita dejavnost.

Toda v konkretnem primeru bi bilo treba ugotoviti, ali obstaja resnična poslovna volja:

• ali ima družba poslovni načrt;
• ali ima sredstva;
• ali ima pogoje za izvajanje dejavnosti;
• ali je dejavnost skladna z nadaljnjim poslovanjem insolventne družbe;
• ali je dodana samo kot del zasmehovanja druge osebe.

Če bi bila dejavnost zgolj navidezna sestavina maščevalne konstrukcije, bi se ponovno aktivirala prepoved notarskega sodelovanja iz 34. člena Notariatsordnung.

 

C. NEPOSREDNI ODGOVORI NA VPRAŠANJA PRIMERA

21. Ali bi bil v Nemčiji ali Avstriji dovoljen prost prenos poslovnega deleža?

Ne v pomenu, kot se je to zgodilo v opisanem primeru.

Poslovni delež je v obeh državah načeloma prenosljiv. Nemški 15. člen GmbHG in avstrijski 76. člen GmbHG zahtevata notarsko obliko.

Toda konkretni prenos bi moral prestati:

• insolvenčni preizkus;
• preizkus odgovornosti direktorja;
• notarski preizkus resničnega namena;
• presojo oškodovanja tretjih oseb;
• registrski preizkus;
• pri davčnem svetovalcu tudi poklicni nadzor zbornice.

Zato bi bil delež formalno prenosljiv, celotna opisana konstrukcija pa ne bi bila prosta niti samodejna.

22. Ali bi bilo mogoče prevzeti insolventno družbo samo za dva dni?

Pred začetkom insolvenčnega postopka je kratkotrajni prenos pravno predstavljiv, vendar bi bilo treba pojasniti njegov resnični gospodarski namen.

Po začetku insolvenčnega postopka novi družbenik v Nemčiji in Avstriji ne bi pridobil prostega upravljanja ter razpolaganja s premoženjem družbe. To bi pripadalo insolvenčnemu upravitelju.

Zato prenos ne bi omogočil, da novi družbenik družbo dejansko uporablja kot zasebno sredstvo politične ali osebne provokacije.

23. Ali bi nemški ali avstrijski davčni svetovalec prevzemal družbe zaradi maščevanja?

Takšno ravnanje ne bi bilo strokovno in poklicno nevtralno.

V Nemčiji je gospodarska dejavnost davčnega svetovalca načeloma prepovedana, razen če zbornica dovoli izjemo. Maščevalni prevzem insolventne družbe bi bil težko združljiv z neodvisnostjo, ugledom in zaupanjem v poklic ter bi lahko povzročil preklic imenovanja in izključitev iz poklica.

V Avstriji bi bilo treba dejavnost nemudoma prijaviti zbornici, ta pa bi jo morala prepovedati, če ogroža neodvisnost. Mogoč bi bil tudi disciplinski postopek in začasna prepoved opravljanja poklica.

Zato je stvarni odgovor:

Regulirani davčni svetovalec v Nemčiji ali Avstriji bi s takšnim maščevalnim prevzemom resno ogrozil svojo licenco in poklicni obstoj. Prav ta nevarnost je preventivna varovalka, ki je Slovenija nima.

24. Ali bi bila dovoljena firma »Klukec«?

Kot abstraktno domišljijsko ime morda.

Kot dokazano sredstvo osebnega zasmehovanja konkretnega človeka bistveno težje.

Notar in registrsko sodišče bi morala upoštevati:

• javno pojasnjeni namen poimenovanja;
• osebnostne in imenske pravice prizadete osebe;
• povezavo z izvršilnim postopkom;
• celotni maščevalni kontekst;
• vprašanje nedovoljenega oziroma nepoštenega namena.

V Nemčiji bi bil pomemben zlasti 14. člen BNotO, v Avstriji pa 34. člen Notariatsordnung.

25. Ali bi bila dovoljena registracija reje kamel?

Reja kamel je lahko zakonita dejavnost v obeh državah.

Toda sprememba predmeta poslovanja bi morala biti:

• resnična;
• pravilno sprejeta;
• notarsko potrjena;
• registrirana;
• skladna z insolvenčnim položajem družbe.

Če bi bila dejavnost dodana samo kot šala, maščevanje ali del navidezne konstrukcije, bi lahko notar sodelovanje zavrnil.

26. Končni primerjalnopravni sklep

Ni strokovno pravilno trditi, da nemško ali avstrijsko pravo vsebuje en sam člen, ki bi avtomatično prepovedal vsak prenos deleža finančno prizadete družbe.

Pravilna ugotovitev je močnejša:

V Nemčiji in Avstriji bi primer »Klukec« hkrati trčil ob regulacijo davčnega svetovalca, strogo osebno odgovornost direktorja ob insolventnosti, obveznost zgodnjega začetka insolvenčnega postopka, prehod upravljanja na insolvenčnega upravitelja, aktivno dolžnost notarja ter vsebinski registrski nadzor.

Primer bi se zato najverjetneje ustavil v eni od naslednjih faz:

1. pri davčnosvetovalni zbornici zaradi nezdružljive dejavnosti;
2. pri direktorju zaradi dolžnosti vložitve insolvenčnega predloga;
3. pri upniku ali davčnem organu, ki bi zahteval začetek insolvenčnega postopka;
4. pri notarju zaradi navideznega, nepoštenega ali škodljivega namena;
5. pri registrskem sodišču zaradi sporne firme ali registrskega predloga;
6. po začetku insolvenčnega postopka, ko bi upravljanje premoženja prevzel insolvenčni upravitelj.

Zato se primer v Nemčiji ali Avstriji ne bi nujno ustavil zaradi absolutne prepovedi prenosa poslovnega deleža.

Ustavil bi se zato, ker bi bilo treba pred prenosom in po njem odgovoriti na vprašanja, ki so bila v Sloveniji očitno potisnjena v ozadje:

• kdo odgovarja za insolventnost;
• zakaj ni bil vložen insolvenčni predlog;
• kdo bo financiral družbo;
• ali je prenos resničen;
• ali je namenjen oškodovanju tretjih;
• ali je maščevalno ravnanje združljivo s poklicem davčnega svetovalca;
• ali je mogoče uradno firmo in register uporabiti kot sredstvo norčevanja.

Slovenska posebnost zato ni formalna prenosljivost poslovnega deleža. Takšno prenosljivost poznata tudi Nemčija in Avstrija. Slovenska posebnost je, da se je celotna konstrukcija lahko odvila brez učinkovitega poklicnega nadzora nad davčnim svetovalcem, brez pravočasnega insolvenčnega postopka in brez vsebinske zaustavitve posla pri notarju ali registrskem sodišču.

 

VIRI IN NJIHOV POMEN ZA III. DEL ČLANKA

(16) Nemški Steuerberatungsgesetz – 46., 57. in 90. člen

Ključna vsebina 57. člena: davčni svetovalec mora delovati neodvisno, samostojno in vestno ter se vzdržati dejavnosti, nezdružljivih s poklicem ali njegovim ugledom. Gospodarska dejavnost je načeloma nezdružljiva, razen če zbornica dovoli izjemo.

Ključna vsebina 46. člena: imenovanje se prekliče, če davčni svetovalec opravlja nezdružljivo gospodarsko dejavnost.

Ključna vsebina 90. člena: sankcije segajo od opozorila do večletne prepovedi in izključitve iz poklica.

Vir je pomemben, ker pokaže, da bi bil maščevalni prevzem družbe neposredno vprašanje poklicne licence, ne samo zasebne poslovne odločitve.

(17) Sodbi nemškega Zveznega finančnega sodišča VII R 26/10 in VII R 47/10

Zvezno finančno sodišče je potrdilo načelno prepoved gospodarske dejavnosti davčnih svetovalcev in predhodno nadzorno pristojnost zbornice.

Izjema je mogoča samo, kadar je nevarnost za poklicne dolžnosti dovolj zanesljivo izključena.

Vir je pomemben, ker kaže, da nemška omejitev ni samo mrtva črka zakona. Uporablja se tudi pri dejavnostih, ki so na prvi pogled lahko običajne gospodarske dejavnosti. Pri maščevalnem prevzemu insolventne družbe bi bila nevarnost za poklicno integriteto bistveno izrazitejša.

(18) Nemški GmbHG – 15. člen

Ključna vsebina: poslovni deleži so prenosljivi, vendar mora biti pogodba sklenjena v notarski obliki; družbena pogodba lahko določi dodatne omejitve.

Vir potrjuje, da prenos v Nemčiji ni absolutno prepovedan. Hkrati pa obvezna notarska oblika pomeni vsebinski preventivni filter. Prenos mora biti presojen skupaj z insolvenčnimi in poklicnimi pravili. Formalna prenosljivost zato ne pomeni pravice do izvedbe navidezne ali nepoštene konstrukcije.

(19) Nemška Bundesnotarordnung – 14. člen in Beurkundungsgesetz – 17. člen

Ključna vsebina 14. člena BNotO: notar mora zavrniti sodelovanje, kadar se prepoznavno zasledujejo nedovoljeni ali nepošteni nameni.

Ključna vsebina 17. člena BeurkG: notar mora raziskati resnično voljo, razjasniti dejansko stanje in obravnavati dvome o zakonitosti oziroma resničnem namenu.

Vir je pomemben, ker notarju nalaga aktivno vsebinsko preverjanje. Javno priznani začasni in maščevalni namen bi bil neposredno pomemben za uporabo teh določb.

(20) Nemška Insolvenzordnung – 15.a, 15.b in 80. člen

Ključna vsebina 15.a člena: predlog je treba vložiti brez odlašanja, najpozneje tri tedne po plačilni nesposobnosti in šest tednov po prezadolženosti.

Ključna vsebina 15.b člena: po nastopu insolvenčnega razloga so plačila poslovodstva strogo omejena.

Ključna vsebina 80. člena: z začetkom postopka upravljanje in razpolaganje z insolvenčno maso preideta na upravitelja.

Vir je pomemben, ker kaže, da direktor in novi družbenik po nastopu insolventnosti ne moreta svobodno nadaljevati običajnega upravljanja družbe.

(21) Nemški HGB – 18. in 37. člen, BGB – 12. člen ter FamFG – 378., 379. in 382. člen

Ključna vsebina: firma mora biti razlikovalna in ne sme očitno zavajati; neupravičena uporaba firme ali imena se lahko prepove; notar mora pred vložitvijo preveriti sposobnost registrskega vpisa, registrsko sodišče pa lahko predlog zavrne.

Vir je pomemben za presojo firme »Klukec« in institucionalnega sodelovanja med notarjem ter registrskim sodiščem.

(22) Avstrijski WTBG 2017 – 71., 79. in 127. člen

Ključna vsebina 71. člena: davčni svetovalec mora poklic opravljati vestno, skrbno, samostojno in neodvisno.

Ključna vsebina 79. člena: vsaka druga dejavnost se mora prijaviti zbornici; dejavnost, ki ogroža neodvisnost, mora zbornica prepovedati.

Ključna vsebina 127. člena: sankcije vključujejo opozorilo, denarno kazen in začasno prepoved opravljanja poklica.

Vir je pomemben, ker tudi avstrijsko pravo maščevalnega poslovnega prevzema ne bi obravnavalo kot poklicno nepomembno zasebno ravnanje.

(23) Avstrijski GmbHG – 49. in 76. člen

Ključna vsebina 76. člena: poslovni delež je prenosljiv, vendar je potreben notarski akt.

Ključna vsebina 49. člena: sprememba družbene pogodbe mora biti notarsko potrjena in učinkuje šele po vpisu v Firmenbuch.

Vir je pomemben, ker pokaže, da so prenos deleža, sprememba firme in sprememba dejavnosti ločeni pravni koraki, pri katerih se ponovno vključita notar in registrsko sodišče.

(24) Avstrijska Notariatsordnung – 34. člen

Ključna vsebina: notar ne sme sodelovati, kadar obstaja utemeljen sum, da je posel samo navidezen, namenjen izogibanju zakonu ali protipravnemu oškodovanju tretje osebe.

Vir je osrednji za avstrijsko primerjavo. Zakon ne zahteva že dokončnega dokaza, ampak utemeljen sum. Celota okoliščin primera Progros bi zato zahtevala okrepljeno preverjanje. Če sum ne bi bil odpravljen, bi moral notar posel zavrniti.

(25) Avstrijska Insolvenzordnung – 2., 66., 67., 69. in 114. člen

Ključna vsebina: plačilna nesposobnost in prezadolženost sta razloga za postopek; predlog je treba vložiti brez krivdnega odlašanja, najpozneje v 60 dneh; z začetkom postopka je premoženje izvzeto iz proste razpolagalne sfere dolžnika, upravlja pa ga insolvenčni upravitelj.

Vir je pomemben, ker pojasnjuje, zakaj novi družbenik po začetku postopka ne bi mogel prosto uporabljati premoženja in poslovanja družbe za osebno ali politično konstrukcijo.

(26) Avstrijski UGB – 18. člen in ABGB – 43. člen

Ključna vsebina: firma mora biti razlikovalna in ne sme zavajati; neupravičena uporaba imena ali psevdonima daje prizadeti osebi pravico zahtevati prepoved in odškodnino.

Vir je pomemben za presojo, ali je mogoče registrirano firmo uporabiti kot prikrito sredstvo javnega zasmehovanja konkretne osebe.

 

 

 

IV. SKLEP

Primer »Klukec« se ni mogel odviti zato, ker slovenska država ne bi imela zakonov, podatkov ali pooblastil za pravočasno ukrepanje. Če držijo javno objavljeni podatki, so bili neplačane plače in prispevki, blokiran transakcijski račun, davčni dolg, neobjavljeno letno poročilo za leto 2025, zatrjevani negativni kapital, domnevno ponarejene odpovedi, odjave delavcev iz socialnih zavarovanj, kazenske ovadbe, hitre menjave direktorjev ter domnevni prenos dejavnosti in poslovnih referenc na novo družbo, ki posluje prek računa v tujini, zadostni opozorilni znaki za takojšen in usklajen davčni, delovnopravni, kazenski ter insolvenčni nadzor. (1)

Poseben alarm bi morale sprožiti javne izjave o resničnem namenu brezplačnega prenosa poslovnega deleža. Po objavljenih podatkih naj bi bil prevzem najprej uporabljen za obračun s portalom Necenzurirano, pozneje pa predstavljen kot obračun oziroma norčevanje iz Luke Mesca. Izjave, da bo pridobitelj družbenik samo nekaj dni, da je zgolj »vmesni člen« in da naj bi poslovni delež prek izvršilnega postopka pridobila tretja oseba, niso nepomembna medijska provokacija. Neposredno vplivajo na presojo resničnega namena pogodbe, morebitne navideznosti ali instrumentalnosti prenosa, oškodovanja tretjih oseb ter zakonitosti spremembe firme in dejavnosti družbe. (2)

FURS, AJPES, Inšpektorat za delo, policija, državno tožilstvo, KPK, nosilci socialnih zavarovanj, notar in registrsko sodišče so imeli vsak svoja zakonska pooblastila. Osrednji problem je bil, da razpoložljivih podatkov niso pravočasno obravnavali kot celoto. Zlasti FURS je imel pooblastila za uvedbo nadzora, pridobitev in zavarovanje poslovnih knjig, preverjanje prenosa dejavnosti, zavarovanje davčnih terjatev, davčno izvršbo, preverjanje odgovornosti direktorjev, družbenikov in povezanih oseb ter vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Če so bili več kot dva meseca neplačani plače ter pripadajoči davki in prispevki, je bilo treba preveriti tudi obstoj zakonske domneve trajnejše nelikvidnosti. (3)

Notar in registrsko sodišče bi morala prenos poslovnega deleža, menjave odgovornih oseb, zatrjevani negativni kapital, neobjavljeno letno poročilo, napoved zgolj nekajdnevnega lastništva ter poznejše spremembe firme in dejavnosti presojati kot medsebojno povezan sklop dejanj. Še posebej pomembno je, da naj bi bila v notarski dokumentaciji izrecno zapisana ugotovitev, da ni suma navideznosti, izogibanja zakonskim obveznostim ali oškodovanja tretjih oseb. Zato ostaja ključno vprašanje, na katerih neodvisnih listinah in preverjenih podatkih je takšna ugotovitev temeljila. (4)

Nemčija in Avstrija ne prepovedujeta vsakega prenosa poslovnega deleža družbe v finančnih težavah. Vendar se tam postopek ne začne in ne konča z ugotovitvijo, da v registru ni formalne prepovedi prenosa. Najprej se preveri plačilna sposobnost in prezadolženost družbe, odgovornost direktorja, pravočasnost insolvenčnega predloga, resnični namen pogodbenih strank ter morebitno oškodovanje upnikov. Po začetku insolvenčnega postopka upravljanje in razpolaganje s premoženjem družbe preideta na insolvenčnega upravitelja, zato novi družbenik družbe ne more uporabljati kot zasebnega sredstva političnega ali osebnega obračunavanja. (5)

Nemški direktor mora po nastopu plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti insolvenčni predlog vložiti brez odlašanja, najpozneje v zakonskih rokih treh oziroma šestih tednov. Avstrijski direktor mora ukrepati brez krivdnega odlašanja, najpozneje v 60 dneh. Ti roki niso namenjeni menjavanju formalnih direktorjev, prenašanju deležev ali iskanju novih oseb, na katere bi se prenesla odgovornost, temveč resni sanaciji ali pripravi insolvenčnega postopka. Po začetku postopka vodenje premoženja in poslov za potrebe upnikov prevzame upravitelj. (6)

Bistvena razlika je tudi regulacija davčnega svetovanja. Nemški in avstrijski davčni svetovalec nista le osebi, ki se na trgu predstavljata s strokovnim nazivom, temveč nosilca zakonsko reguliranega poklica pod nadzorom javnopravne zbornice. V Nemčiji je gospodarska dejavnost davčnega svetovalca načeloma nezdružljiva s poklicem, razen če zbornica dovoli izjemo. V Avstriji mora davčni svetovalec drugo dejavnost prijaviti zbornici, ta pa jo mora prepovedati, če ogroža njegovo neodvisnost. Davčni svetovalec, ki bi insolventno družbo prevzel samo za nekaj dni zaradi maščevanja, jo uporabil za obračun z medijem ali političnim nasprotnikom ter jo preimenoval kot del javnega norčevanja, bi zato neposredno tvegal disciplinski postopek, prepoved dejavnosti in izgubo poklicnega statusa. (7)

Tudi notar bi bil v obeh državah zavezan aktivnejšemu vsebinskemu preizkusu. Nemški notar mora zavrniti sodelovanje, kadar se prepoznavno zasledujejo nedovoljeni ali nepošteni nameni, ter mora raziskati resnično voljo pogodbenih strank. Avstrijski notar ne sme sodelovati, kadar obstaja utemeljen sum, da je posel navidezen, namenjen izogibanju zakonu ali protipravnemu oškodovanju tretje osebe. Ob brezplačnem prenosu, negativnem kapitalu, neplačanih delavcih in prispevkih, blokiranem računu, menjavah direktorjev ter javno izraženem maščevalnem namenu bi moral biti takšen sum najmanj predmet poglobljenega preverjanja. (8)

Podobno velja za firmo »Klukec« in dejavnost reje kamel. Domišljijska firma ali reja kamel sami po sebi nista prepovedani. Vendar bi morali notar in registrsko sodišče v Nemčiji in Avstriji preveriti, ali sprememba temelji na resničnem gospodarskem namenu ali je zgolj del navidezne oziroma maščevalne konstrukcije. Če je firma uporabljena kot sredstvo zasmehovanja konkretnega človeka ali medija, postanejo pravno pomembni varstvo osebnega imena, osebnostnih pravic, poštenost namena in prepoved zlorabe uradnega registra. (9)

Največjo ceno neučinkovitega slovenskega sistema plačajo delavci. Država lahko evidentira njihovo odjavo iz zdravstvenega, pokojninskega in drugih socialnih zavarovanj, ne da bi jih o tem istočasno, neposredno in dokazljivo obvestila. Pravna država, ki za prenehanje zavarovanja ve prej kot človek, na katerega se ta sprememba nanaša, delavca ne obravnava kot polnopravnega subjekta pravic, temveč kot objekt uradne evidence. (10)

Primer »Klukec« zato ni komedija in ni samo politična provokacija. Je dokaz, da je odpovedal imunski sistem slovenske pravne države. Odgovornost nosita tako leva kot desna politika, ker več desetletij nista zagotovili zakonske regulacije davčnega svetovanja in računovodstva, učinkovitega povezovanja državnih evidenc, pravočasnega insolvenčnega ukrepanja ter neposrednega obveščanja delavcev o spremembah njihovih socialnih zavarovanj.

Nemški in avstrijski model ne zagotavljata, da do zlorab nikoli ne pride. Zagotavljata pa, da bi isti primer naletel na več zaporednih varovalk: odgovornost direktorja, zgodnji insolvenčni postopek, insolvenčnega upravitelja, regulirano davčnosvetovalno zbornico, aktivnega notarja in vsebinski registrski nadzor.

Prav teh varovalk v Sloveniji ni oziroma niso bile pravočasno uporabljene.

 

 

OPOMBE

(1) Glej I. del, poglavja 4–10 in 15–17, ter II. del, uvod in poglavja 20–32. Posebej glej vire (3), (4) in (5) ter pravne vire (9)–(14). Dejanski sklop opozorilnih podatkov je povzet tudi v II. delu, uvodu.

(2) Glej I. del, poglavja 11, 12 in 17, ter II. del, poglavja 12 in 15–19. Posebej glej vir (5) o prvem poskusu preimenovanja v »Novo necenzurirano«, poznejši firmi »Klukec« in javno izraženem namenu prenosa.

(3) Glej II. del, poglavja 21–26 ter 33–35. Pravna podlaga je predstavljena v virih (9) ZFPPIPP, (10) ZDavP-2 in (11) Zakon o finančni upravi. V članku so posebej obravnavani 14., 28., 31., 32., 33.a, 34., 38., 42. in 231. člen ZFPPIPP ter 111., 114., 134. in 148. člen ZDavP-2.

(4) Glej II. del, poglavja 1–7 in 12–19. Posebej glej vir (6), Zakon o notariatu – 23. in 24. člen, ter vir (8), Zakon o sodnem registru – 34. člen.

(5) Glej III. del, uvod ter poglavja 5–10, 15–20 in 21–26. Uporabljeni so zlasti nemški 15. člen GmbHG in 80. člen InsO ter avstrijski 76. člen GmbHG in 2. ter 114. člen Insolvenzordnung.

(6) Glej III. del, poglavji 4 in 14–15. Pravna podlaga so nemški 15.a, 15.b in 80. člen Insolvenzordnung ter avstrijski 66., 67., 69., 2. in 114. člen Insolvenzordnung.

(7) Glej III. del, poglavja 1–3 in 11–13. Pravna podlaga so nemški 46., 57. in 90. člen Steuerberatungsgesetz ter avstrijski 71., 79. in 127. člen WTBG 2017.
(8) Glej III. del, poglavji 7–8 in 17–18. Pravna podlaga so nemški 14. člen Bundesnotarordnung in 17. člen Beurkundungsgesetz ter avstrijski 34. člen Notariatsordnung.

(9) Glej I. del, poglavje 17, II. del, poglavja 15–19, ter III. del, poglavja 9–10 in 18–20. Pravna podlaga so nemški 18. in 37. člen HGB ter 12. člen BGB in avstrijski 18. člen UGB ter 43. člen ABGB.

(10) Glej I. del, poglavje 7, ter II. del, poglavje 28. Pravna podlaga je predstavljena v viru (13), ZMEPIZ-1, posebej glede prijave in odjave delavcev iz obveznih socialnih zavarovanj.

 

IV. ULTIMATIVNI SKLEP: PROBLEM NI POMANJKANJE PRAVA, TEMVEČ ODSOTNOST ODGOVORNE UPORABE PRAVA

Primerjalna analiza je pokazala neprijetno, vendar pomembno ugotovitev: slovenska ureditev pristojnosti FURS, delovne inšpekcije, notarjev, registrskega sodišča ter organov kazenskega pregona se v svojem temeljnem namenu bistveno ne razlikuje od avstrijske in nemške ureditve.

Tudi slovenski organi imajo pooblastila za nadzor, pridobivanje in zavarovanje dokumentacije, ugotavljanje insolventnosti, varovanje terjatev, preprečevanje oškodovanja upnikov, začetek stečajnega postopka ter zavrnitev navideznih, nedovoljenih ali škodljivih pravnih poslov. Notar ni samo zapisovalec volje strank, registrsko sodišče ni samo tehnični izvajalec vpisa, FURS ni samo pasivni evidentator davčnega dolga in delovna inšpekcija ni samo prekrškovni organ.

Pristojnost ni samo pravica organa, da ukrepa. Pristojnost je njegova zakonska dolžnost, da ob izpolnjenih pogojih ravna.

Težava Slovenije zato ni predvsem v tem, da institucije ne bi imele ustreznih členov zakona. Težava je, da se pristojnost prepogosto razume kot možnost, ne pa kot odgovornost. Posamezni organ obravnava samo svoj dokument, svojo evidenco in svoj člen, ne da bi presodil celoten namen pravne ureditve in dejanski položaj ljudi, ki jih mora varovati.

V obravnavani zadevi bistvo ni bilo, ali je bil poslovni delež formalno prenosljiv.

Bistvo je bilo varovanje delavcev, države in drugih upnikov družbe, za katero so obstajali številni znaki finančne ogroženosti oziroma insolventnosti:

• neplačane plače in prispevki;
• davčni dolg;
• blokiran transakcijski račun;
• neobjavljeno letno poročilo;
• zatrjevani negativni kapital;
• domnevno ponarejene odpovedi;
• odjave delavcev iz socialnih zavarovanj;
• menjave direktorjev;
• domnevni prenos dejavnosti in poslovnih referenc na drugo družbo z računom v tujini;
• brezplačni prenos celotnega poslovnega deleža;
• ter javno izražen namen osebnega oziroma političnega obračunavanja.

Kdor se v takšnem primeru omeji samo na ugotovitev, da v sodnem registru ni vpisane prepovedi prenosa, ne razlaga prava, temveč se izogiba njegovemu namenu.

Prav takšen formalistični pristop je razviden tudi iz javnega pojasnila predsednika Notarske zbornice, da notar ni imel razloga za zavrnitev, ker pri pridobitelju in poslovnem deležu niso bile vpisane formalne omejitve. Takšna razlaga je preozka. Spregleda 23. člen Zakona o notariatu, ki notarju ne nalaga samo preverjanja registrskih prepovedi, temveč mu prepoveduje sodelovanje pri poslih, za katere sumi, da so navidezni, namenjeni izogibanju zakonskim obveznostim ali protipravnemu oškodovanju tretje osebe.

Črkobralsko branje posameznega člena brez razumevanja njegovega namena vodi prav do rezultatov, kakršen je primer »Klukec«.

Ključna razlika med Slovenijo ter Avstrijo in Nemčijo

Bistvena sistemska razlika ni predvsem v insolvenčnih, notarskih ali registrskih pravilih. Ta so po namenu primerljiva.

Ključna razlika je zakonska regulacija poklica davčnega svetovalca in strokovnega računovodskega poročanja.

V Nemčiji in Avstriji je davčni svetovalec nosilec reguliranega poklica. Njegovo strokovno delo je vezano na:

• zakonsko določene pogoje za vstop v poklic;
• dokazano strokovno usposobljenost;
• obvezno članstvo v javnopravni zbornici;
• poklicno neodvisnost;
• etične in strokovne dolžnosti;
• disciplinski nadzor;
• zavarovanje poklicne odgovornosti;
• ter možnost začasne ali trajne izgube dovoljenja.

Davčni svetovalec, ki bi insolventno družbo prevzel samo za nekaj dni zaradi javno izraženega maščevanja, jo preimenoval kot del osebnega obračuna in jo uporabil za politično ali medijsko predstavo, bi v Avstriji ali Nemčiji neposredno ogrozil svoj poklicni status.

V Sloveniji pa se lahko za davčnega svetovalca ali računovodjo v praksi predstavlja skoraj vsakdo, ne da bi država za uporabo naziva in opravljanje teh dejavnosti zahtevala enotno licenco, javnopravni nadzor, poklicno odgovornost in možnost odvzema dovoljenja.

To ima neposredne posledice tudi za kakovost računovodskih izkazov.

Kdo jamči za pravilnost bilance?

V primeru Progros je bil v pogodbi naveden negativni kapital, čeprav je zadnje javno objavljeno letno poročilo izkazovalo pozitiven kapital. Poročilo za leto 2025 ni bilo objavljeno, prav tako ni znano, ali je obstajala pravilna vmesna bilanca.

Zato se postavlja temeljno vprašanje:

Kdo je strokovno ugotovil negativni kapital in kdo je za to ugotovitev osebno ter poklicno jamčil?

Pri revidiranem računovodskem poročilu obstaja neodvisno zagotovilo revizorja, čeprav niti revizija ne pomeni absolutnega jamstva za odsotnost vseh napak.

Pri nerevidiranem poročilu takšnega neodvisnega zagotovila ni. To ne pomeni, da je vsako nerevidirano poročilo napačno. Pomeni pa, da država brez dodatnega preverjanja ne ve:

• kdo ga je dejansko pripravil;
• kakšno strokovno usposobljenost je imel;
• ali je bil neodvisen;
• ali je upošteval vse obveznosti;
• ali so bile terjatve pravilno oslabljene;
• ali je preveril sposobnost nadaljnjega poslovanja;
• ter kdo odgovarja, če je izkaz neresničen.

Zato javna objava bilance na AJPES sama po sebi še ne predstavlja strokovnega zagotovila njene pravilnosti.

AJPES poročilo prejme, obdela in objavi. Praviloma pa ne opravi vsebinske presoje, ali izkaz resnično in pošteno prikazuje finančni položaj družbe.

To je jedro problema:

Slovenija zahteva predložitev računovodskih poročil, ni pa zagotovila, da poročila pripravlja oziroma strokovno potrjuje regulirana oseba, ki bi zanjo osebno, poklicno in disciplinsko odgovarjala.

V Avstriji ali Nemčiji bi bilo v primeru prenosa družbe z zatrjevanim negativnim kapitalom mogoče zahtevati strokovno izdelano bilanco, poročilo o likvidnosti in presojo insolventnosti, za katerimi bi stala regulirana oseba.

V Sloveniji lahko notar zahteva bilanco, vendar s tem še ne pridobi nujno zanesljive strokovne podlage. Lahko prejme formalno pravilno listino, za katero ni jasno, kdo jo je strokovno pripravil in pod kakšnim sistemom odgovornosti.

Zato je mogoče do določene mere razumeti zadržanost notarjev pri presoji računovodskih vprašanj. Ni pa mogoče sprejeti, da zaradi tega ne zahtevajo nobenih dodatnih dokazil. Ravno nasprotno: ker slovenski sistem ne zagotavlja regulirane strokovne podlage, bi moral biti notar pri očitnih nasprotjih med javnimi podatki in pogodbenimi navedbami še bolj previden.

Regulacija poklica bi lahko preprečila primer »Klukec«

Odgovor je: da, regulacija bi zelo verjetno preprečila oziroma bistveno otežila takšen razvoj dogodkov.

Ne zato, ker bi regulirani davčni svetovalec avtomatično prepovedal vsak prenos insolventnega podjetja.

Preprečila bi ga zato, ker bi vzpostavila štiri dodatne varovalke:

1. finančni položaj družbe bi moral biti ugotovljen na strokovno preverljivi podlagi;
2. oseba, ki bi sestavila ali potrdila poročilo, bi zanj strokovno in disciplinsko odgovarjala;
3. davčni svetovalec bi moral ravnati neodvisno in v skladu z ugledom poklica;
4. maščevalni prevzem družbe bi lahko pomenil nezdružljivo dejavnost in razlog za izgubo licence.

Regulacija ne bi zagotovila popolnosti sistema. Zagotovila pa bi, da naziv »davčni svetovalec« ne bi bil samo samooklicana tržna oznaka, temveč javno preverljiva strokovna kvalifikacija.

Slovenski delavec kot objekt evidence

Druga temeljna sistemska napaka je položaj delavca ob odjavi iz socialnih zavarovanj.

Država prejme obrazec M-2 in evidentira prenehanje zavarovanja. Delavec pa lahko za to izve šele:

• ko potrebuje zdravnika;
• ko uveljavlja nadomestilo;
• ko preverja pokojninsko dobo;
• ali ko se želi prijaviti na Zavodu za zaposlovanje.

Takšen sistem je nevzdržen.

Če država spremeni oziroma evidentira prenehanje človekovega zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in brezposelnostnega zavarovanja, mora biti posameznik o tem nemudoma, neposredno in dokazljivo obveščen.

Delavec mora prejeti:

• podatek o datumu odjave;
• podatek o osebi, ki je odjavo vložila;
• navedbo pravne podlage;
• kopijo oziroma vpogled v predloženo listino;
• ter jasen pravni pouk, kako lahko odjavo izpodbija.

Dokler tega ni, slovenski delavec v sistemu socialnih zavarovanj ni polnopraven subjekt odločanja o lastnem pravnem položaju.

Je objekt evidence, o katerem delodajalec in država izmenjata podatke, ne da bi bila oseba, na katero se podatki nanašajo, pravočasno vključena v postopek.

Izraz, da je delavec v takšnem sistemu »suženj«, je pravno in zgodovinsko zelo težak. Toda opozorilo, ki ga vsebuje, je legitimno:

Človek ni svoboden in enakopraven subjekt pravne države, če lahko brez njegove vednosti izgubi zdravstveno in socialno varnost ter je o tem obveščen šele, ko pravico poskuša uporabiti.

Končna ugotovitev

Slovenska pravna ureditev ima večino temeljnih pravil, ki jih poznata tudi Avstrija in Nemčija.

Manjka pa ji institucionalna kultura, v kateri:

• pristojnost pomeni dolžnost ukrepati;
• zakon ni samo besedilo, temveč instrument varstva človeka in upnika;
• notar ni samo zapisovalec;
• registrsko sodišče ni samo upravljavec podatkov;
• FURS ni samo izterjevalec;
• delovna inšpekcija ni samo prekrškovni organ;
• računovodsko poročilo ni samo elektronska datoteka;
• davčni svetovalec ni samo tržna oznaka;
• delavec pa ni samo številka v evidenci.

Primer »Klukec« ni nastal zaradi odsotnosti posameznega zakonskega člena.

Nastal je zaradi kombinacije:

• nepravočasnega institucionalnega ukrepanja;
• formalističnega in črkobralskega razumevanja prava s strani oseb z javnimi pooblastili;
• odsotnosti regulacije davčnega svetovanja in računovodstva;
• nezadostnega strokovnega zagotovila za računovodske izkaze;
• ter sistema socialnih zavarovanj, ki delavca ne obvesti niti o prenehanju njegovih najosnovnejših pravic.

Odgovornost za to stanje nosita tako leva kot desna politika. Nobena od njiju ni zagotovila regulacije poklica, zanesljivega sistema strokovnega računovodskega poročanja in neposrednega varstva delavca ob odjavi iz zavarovanj.

Zato je ultimativni sklep naslednji:

Slovenija ne potrebuje predvsem novih pooblastil. Potrebuje institucije, ki bodo razumele, da so obstoječa pooblastila njihove dolžnosti; stroko (ki trenutno ni regulirana), ki bo za svoje ugotovitve osebno in poklicno odgovarjala; ter državo, ki bo delavca obravnavala kot nosilca pravic, ne kot objekt evidence.

 

OPOMBE

(1) Glej II. del, poglavja 21–26 in 33–37, kjer so obravnavana pooblastila FURS, njegova možnost nadzora, zavarovanja, izvršbe, preverjanja prenosa dejavnosti ter vložitve predloga za stečaj. Glej tudi vire (9), (10) in (11).

(2) Glej II. del, poglavja 1–19, posebej poglavja o dolžnostih notarja, registrskega sodišča, spremembi firme in presoji resničnega namena posla.

(3) Glej III. del, poglavja 4–10 za Nemčijo in 14–20 za Avstrijo, kjer so predstavljene insolvenčne, notarske in registrske varovalke.
(4) Glej III. del, poglavja 1–3 in 11–13. Pravna podlaga so nemški 46., 57. in 90. člen Steuerberatungsgesetz ter avstrijski 71., 79. in 127. člen WTBG 2017.
(5) Glej I. del, poglavja 4–6, o neobjavljenem poročilu za leto 2025, nasprotju med javno objavljenim pozitivnim kapitalom in poznejšo navedbo o negativnem kapitalu ter vprašanju obstoja pravilne vmesne bilance.

(6) Glej II. del, poglavje 28, o odjavah delavcev iz socialnih zavarovanj in sistemski odsotnosti njihovega neposrednega obveščanja.