V zadevi je sporno učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča U-I-175/11-12 z dne 10. 4. 2014 na že izvršeno plačilo davka, in sicer samo v delu, ki se nanaša na obračunane in plačane obresti iz tretjega odstavka 55. člena ZDavP-2. Pri tem pa iz odločbe Ustavnega sodišča ne sledi, da bi se izrecno nanašala na obračun in plačilo obresti, tudi ne tistih, ki so posledica samoprijave. Z odločbo Ustavnega sodišča se razveljavijo določbe ZDoh-2, ki se nanašajo na obračun davka od dividend. Obračunu davka kot takšnemu pa tožeča stranka ne ugovarja. Zato po presoji sodišča že iz tega razloga ne more uspeti z zahtevo, da se ji vrnejo obresti, ki se v primeru, ko gre za samoprijavo, v obračunu prikažejo kot nujni oziroma obvezni del premalo obračunanih davkov. Za učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča, ki ga zahteva tožeča stranka, pa tudi ni podlage v primeru, če je vlogo tožeče stranke šteti za zahtevo, da se ji vrne del plačanega zneska po obračunu. Davčna...
|
Ugovor bistvenih kršitev pravil postopka ostaja zgolj na načelni ravni, brez kakršnekoli opredelitve, v čem naj bi bila kršitev pravil postopka podana. Zgolj splošni so tudi ugovori, s katerimi tožnik uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava in nepravilno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tako je povsem splošna in nekonkretizirana tožbena trditev, da je tožnik vse svoje obveznosti, ki se nanašajo na relevantno obdobje, plačeval redno in sproti ter da davčni organ ne bi smel s temi plačili poravnati morebitnih neplačanih obveznosti. Drugače (in podrobno obrazloženo), vključno s pravno podlago za odločitev, sledi iz izpodbijanega sklepa in iz drugostopenjske davčne odločbe, v katerih je konkretno navedeno, kako, kdaj in s katerimi plačili so se pokrivale posamezne obveznosti v zadevnem obdobju.
|
Pogoj za odmero davka na podlagi petega odstavka 68. člena ZdavP-2 je ugotovitev, da premoženje in poraba davčnega zavezanca v obdobju davčne obravnave precej presega obdavčene in neobdavčene vire njegovega financiranja. Davčna osnova je neprijavljeni dohodek, ki se izračuna posredno, z uporabo podatkov o spremembi čistega premoženja in potrošnji zavezanca, za kateri davčni zavezanec ne more dokazati obdavčenega ali davka prostega vira in predstavlja razliko med vrednostjo premoženja na prvi dan obravnavanega obdobja in vrednostjo premoženja na zadnji dan obravnavanega obdobja, povečano za potrošnjo v tem obdobju, zmanjšano za znesek prijavljenega in neobdavčenega dohodka. Predmet obdavčitve davčni organ ugotovi s cenitvijo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme v tem delu je na davčnem zavezancu.
|
Obveščamo vas, da je na portalu eDavki dodana funkcionalnost preko katere lahko zavezanci avtomatsko pridobivajo podatke o davčno potrjenih računih in poslovnih prostorih.
Za davčne zavezance - izdajatelje računov je na osebnem portalu na voljo:
- Vpogled v podatke posameznega računa
- Vpogled v podatke o poslovnih prostorih
- Naročilo paketa s podatki o davčno potrjenih računih za določen dan. Paket s podatki je zavezancu na voljo naslednji dan. Podatke o računih je možno pridobiti za največ 100 dni nazaj od tekočega dneva.
Ker še vedno zaznavamo napake v delovanju programske opreme za davčno potrjevanje računov, priporočamo, da zavezanci preverijo pravilnost podatkov o računih in poslovnih prostorih, ki so jih poslali v potrjevanje, ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti kontaktirajo proizvajalce oziroma vzdrževalce programske opreme.
Več informacij o novi funkcionalnosti je na voljo med Pogostimi vprašanji (rubrika Davčno potrjevanje računov) na portalu eDavki.
Če želi zavezanec pridobiti podatke o davčno potrjenih računih za več kot 100 dni nazaj, lahko le-te še vedno pridobi na podlagi navadnega dopisa, ki ga vloži preko portala eDavki kot lasten dokument (NF-LD). V zahtevku med drugim navede: obdobje za katerega želi podatke o davčno potrjenih računih, naslov e-pošte na katerega želi prejeti podatke in geslo s katerim bomo na Finančni upravi pred pošiljanjem zakodirali podatke. Na podlagi prejetega zahtevka bomo pripravili ročni izpis izvirnih sporočil s podatki o računih ter jih zakodirane preko elektronske pošte poslali na naslov e-pošte, ki bo naveden v zahtevku.
|
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določbe 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
|
Na podlagi četrtega odstavka 79. člena ZDavP-2 v primeru, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od vložene napovedi, krijeta davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške. Glede na citirano zavezujočo določbo ZDavP-2 je pritožbeni organ glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi povsem pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.
|
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost, deloma pa jo določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU. Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
|
V postopku DIN je bilo ugotovljeno, da tožnik v poslovnih knjigah ni evidentiral vseh poslovnih dogodkov, zato so poslovne knjige nepravilne. Denarna sredstva so na TRR tožnika nakazovale tudi druge osebe in ne kupci, katerim so bili računi izdani.
|
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi ni sporno, da je odločba, s katero je bil odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013, postala dokončna 19. 12. 2014, po poteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (18. 1. 2015) pa tudi pravnomočna. Razveljavitev določbe ZUJF na podlagi ustavne odločbe tako ne učinkuje na predmetno odločbo, učinka pa tudi nima na odločbe vseh drugih zavezancev, katerih odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti so do 7. 3. 2015 postale pravnomočne.
|
|
Izdani račun še ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV, ampak mora biti izkazano, da je bila izdaja računa posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugim davčnim zavezancem.Ker je revident odbijal vstopni DDV v zvezi z dobavo, ki jo je dejansko opravil sam, zgolj navidezno pa je prikazal, da jo je opravil drug davčni zavezanec, ob upoštevanju tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 ni imel ustrezne podlage za odbijanje vstopnega DDV, zaradi česar mu je bil DDV pravilno in zakonito dodatno odmerjen in naložen v plačilo.
|
V obravnavani zadevi družba izrecne izjave o odpustu dolga v smislu 319. člena OZ ni dala, vendar pa je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDavP-2 v davčnih zadevah treba enakovredno obravnavati tudi druga ravnanja davčnih zavezancev (upnikov), ki imajo enake učinke kot v OZ urejeni odpust dolga. Iz ugotovljenih dejstev in okoliščin mora torej izhajati, da davčni zavezanec ni imel namena izterjati dolga, na kar je mogoče sklepati, če s svojim ravnanjem povzroči, da tega niti ni več mogoče storiti.Dejanje prostovoljnega izbrisa, ki ga je v imenu družbe opravil revident kot njena odgovorna oseba, je imelo za posledico prenehanje pravne osebe kot upnice oziroma njeno zlitje z revidentom kot edinim družbenikom in hkrati dolžnikom. Ker v takih okoliščinah ni subjekta, ki bi zahteval vračilo posojil, pomeni, da se je družba z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila. To pa ima za posledico, da je bil revidentu...
|
Prvi odstavek 19. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Sporazum) določa izključno pristojnost posamezne države za obdavčitev posebne vrste dohodkov, tistih, ki jih posameznik prejme za opravljanje storitev za državo pogodbenico. Tretji odstavek 19. člena Sporazuma pa določa, da se za prejemke in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države ali drugega pravnega subjekta po javnem pravu te države uporabljajo določbe 15. do 18. člena Sporazuma. Torej omejuje izjemo od sistema davčnih kreditov, ki jo vzpostavlja prvi odstavek istega člena. Z jezikovno razlago prvega odstavka 19. člena Sporazuma je tako mogoče ugotoviti, da predmetna določba ureja zgolj dohodke od opravljenih storitev za državo pogodbenico.
|
Če je pravni posel sklenjen iz nedopustnega nagiba, to ne pomeni, da je navidezen, temveč velja prav nasprotno, namreč, če je pravni posel sklenjen zaradi določenega nagiba, potem je toliko bolj gotovo, da je imela stranka tudi resnično voljo za sklenitev pravnega posla. Na davčnopravnem področju se takšni posli obravnavajo po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju ter če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.Ker je sistem DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati tudi stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, v prvi vrsti stališče, da se prejemnika računa, ki je bil podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira z zavrnitvijo...
|
|
|
Na podlagi petega odstavka 95. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13-ZIPRS1415, 86/14 in 90/15) morajo davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja davčnega organa, sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga v elektronski obliki prek sistema eDavki predložiti davčnemu organu, in sicer najkasneje do 31. januarja 2017.
Obračune pavšalnega nadomestila za leto 2016 so dolžni predložiti vsi davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, ne glede na čas veljavnosti dovoljenja (torej tudi davčni zavezanci, ki so imeli dovoljenje le del leta 2016).
Če se je dovoljenje med letom preneslo na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva, mora obračun DDV-OPN predložiti slednji (torej predstavnik, na katerega se je preneslo dovoljenje), in sicer za celotno obdobje veljavnosti dovoljenja.
Obračun pavšalnega nadomestila so dolžni predložiti tudi imetniki dovoljenj, ki v letu 2016 niso opravili nobene dobave na podlagi veljavnega dovoljenja. V tem primeru se na predloženem obrazcu DDV-OPN izpolni le podatke o imetniku dovoljenja, številki dovoljenja, imenu in priimku ter telefonski številki kontaktne osebe, kraju in datumu izdaje obrazca in podpis.
Zavezanci – imetniki dovoljenja za pavšalno nadomestilo v letu 2016, ki ne bodo sestavili in predložili obračuna pavšalnega nadomestila v predpisanem roku oziroma v obračunu ne bodo izkazali predpisanih podatkov, so lahko kaznovani za prekršek z globo od 200 do 1.200 eurov.
|
Obveščamo vas, da je od danes naprej na voljo vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2016. Podatke lahko preverite v osebnem portalu eDavki pod rubriko Vpogledi - KP_vpogledi.
Podatki so sestavljeni na podlagi predloženih individualnih podatkov v REK obrazcih z datumom izplačila od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. Vključeni so REK obrazci, ki so bili z navedenim kriterijem datuma izplačila finančni upravi predloženi do vključno 12. 1. 2017. Podatki so bili objavljeni 16. 1. 2017 (brez osvežitve v primeru naknadno predloženih REK obrazcev ali popravkov REK obrazcev) in izplačevalcem na vpogled do 31. 1. 2017.
Podatki so namenjeni le izplačevalcem za primerjavo podatkov iz predloženih individualnih REK (iREK) obrazcev in pripravljenimi obvestili prejemnikom dohodkov (Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 mora izplačevalec izročiti prejemniku dohodka do 31. 1. 2017). V pripravljenih podatkih so vključeni tudi podatki o dohodkih, ugotovljenih v morebitnih davčnih nadzorih pri izplačevalcih za navedeno obdobje, ki jih je izplačevalec dolžan vključiti v obvestilo prejemniku dohodka. Če izplačevalec na podlagi navedene primerjave ugotovi, da podatki, ki jih je finančni upravi predložil na iREK obrazcih, niso pravilni, naj finančni upravi čimprej predloži manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih REK obrazcev. Tako vložene REK obrazce oziroma popravke REK obrazcev bo finančna uprava upoštevala pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine samo v primeru, da bodo predloženi najpozneje do 31. 1. 2017.
|
|
- Vprašanje 310: Kako lahko zavezanci pridobijo podatke o računih in poslovnih prostorih, ki so jih posredovali v davčno potrjevanje?
|
Ker je bila višina izplačane garancije odvisna od vrednosti tožnikovega portfelja (banka je plačala le razliko med zneskom dogovorjene garancije in vrednostjo portfelja na dan izplačila), je tožena stranka pravilno zaključila, da navedeno plačilo predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek oziroma odškodnino, torej pokritje izgube, ki je tožniku nastala na podlagi osnovne pogodbe o gospodarjenju z vrednotnimi papirji. Tak dohodek pa pomeni dohodek v smislu 11. točke 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino.
|