Davčni sistem v Republiki Sloveniji – kam pluje naša javno-dajatvena barka?

1.) Kaj so davki in kaj so javne dajatve, kot to določa slovenska ustava?

Na začetku naj povem (mogoče nekoliko »provokativno« tezo), da je Slovenija adolescentka na področju t.i. davčnega prava, kar dokazujejo tako nestrokovno vodene javne razprave in članki o »javnih dajatvah«, kot tudi celotna infrastruktura, ki določa davčni sistem (zakonodaja, izvajanje davčne zakonodaje, deležniki davčnega sistema).

Deležniki davčnega sistema so osebe, ki »sodelujejo« pri izvajanju javno-dajatvene zakonodaje. To so (tudi v Sloveniji) podjetja in posamezniki, davčni posredniki in »država« (ključno vlogo pri izvajanju ima pri nas seveda FURS). Slovenija še nima uvedenih davčnih posrednikov (računovodja, davčni svetovalci), kar slovenskim podjetjem onemogoča vedeti, kdo je zaupanja vredna oseba na področju »oddaje davčnih napovedi« oz. na področju zakonitega planiranja davčnih obveznosti.

V sleherni »moderni zahodni demokraciji« velja, da so davki (javne dajatve so davki v širšem smislu), zgolj »sorazmerni del svojega premoženja plačnika davkov«. Povedano drugače velja, da sleherna suverena država določa, katere storitve bodo državljani oz. »davčni rezidenti« (širši pojem od državljana) plačevali »v obliki obveznih javnih dajatev«. Ko primerjamo davčne sisteme, moramo zato dobro poznati predvsem »ustavne okvirje« posamezne države (s katero »se primerjamo«), saj brez  analize »javnih storitev«, ni mogoče ustrezno analizirati »učinkovitosti in uspešnosti« določenega davčnega sistema. Če država nima uvedenega »bogatega« obveznega zdravstvenega zavarovanja, je popolnoma logično, da je omenjena država »bolj konkurenčna« na področju »davkov na in iz plač«.

Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima v svojih členih določeno, da je »socialna država«, prav tako pa je Slovenija ena izmed redkih držav, ki v svojih členih določa tudi, da »država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«. Povedano pomeni, po domače, to kar določa ustava, moramo plačniki davkov plačevati v obliki »sorazmernega dela svojega premoženja«. In davčne obveznosti so pri nas »zelo na široko zastavljene«. Zato je primerjava plačevanja prispevkov med državami, ki nimajo »enako bogato« zagotovljeno tudi socialno varstvo, popolnoma neustrezna.   

Po določilih ustave, zaposleni v javnem sektorju (oz. ministrstva) niso plačniki davkov. »Javni uslužbenci« so namreč plačniki davkov »po ustavi« zgolj  v delu plačevanja »osebnih« javnih dajatev, kot je primeroma nadomestilo za stavbno zemljišče, premoženjski davki itd.

Povedano pove, da je Zakon davčnem postopku nekoliko »nerodno zapisan«, saj je po navedenem zakonu plačnik davkov tudi »Ministrstvo za finance« (v delu ko »plača« prispevke in dohodnino za zaposlene), četudi je jasno, da Ministrstvo za finance ne prispeva »sorazmerni del svojega premoženja« za plačevanja javnih storitev. Nekonsistenca zakonodaje je s tem »dokazana«. Če se malo pošalimo, seveda. Še nekaj. Tudi poslanci Državnega zbora niso plačniki davkov, kot to večkrat, zmotno, navajajo. So zgolj »porabniki« javno zbranega denarja.

Težava v nerazumevanju slovenskega davčnega sistema pa ne leži zgolj v t.i. nekonsistentni zakonodaji, temveč vzroki za stalne spremembe davčne zakonodaje (spremembe so posledica neresnega odnosa do davkov) temeljijo predvsem v t.i. neintegritetnem delu oseb, ki so »pristojne« za izvajanje davčnega sistema.

Povedano drugače, spreminjamo napačne davčne zakone (npr. nižamo dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb, četudi primerjalno plačujemo nižjo dohodnino od povprečja OECD) in to brez ustreznih analiz in brez analize učinkov.

SKLEP: Obvezne javne dajatve, kot to določa Ustava RS so obvezni prispevki za socialno varnost (pokojnine itd.), obvezni prispevki za zdravstveno zavarovanje, obvezne dajatve lokalne samouprave (premoženjski davki, nadomestilo za stavbno zemljišče itd.), obvezne dajatve državnega proračuna (dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb itd), obvezne dajatve javne gospodarske službe (prispevki Ove na položnice za elektriko itd.) ter RTV prispevek. Slovenski plačniki davkov smo v letu 2024 plačali preko 27 mrd EU javnih dajatev, analize MF in FURS pa še danes niso izločile plačil dajatev, ki so plačane s strani »javnih porabnikov«, zato dejanske davčne obremenitve »z ustavo določenih plačnikov davkov«, v SLOVENIJI, sploh še nikoli nismo pravilno izračunali!

Plačniki davkov so osebe (pravne in fizične), ki morajo svoj del svojega premoženja, na podlagi zakona, nameniti za plačilo prispevkov oz. drugih obveznih dajatev.  

2.) Malo o zgodovini našega davčnega sistema

Slovenski davčni sistem ima korenine v naši »prejšnji državi«. Glede na to, da plačamo okoli 6 mrd prispevkov za zdravstvo in preko 9 mrd prispevkov za pokojnine in glede na to, da »zakonodaja ki ureja prispevke«, še ni zaznala potrebe po uvedbi »socialne številke«, lahko prejšnji stavek zagotovo sprejmemo, kot aksiom. Da slovenski davčni sistem še ni »usklajen s sodobno Ustavo RS« dokazujejo tudi naslednje »neustavnosti, ki jih lahko zasledimo pri »vsakodnevnem« plačevanju javnih dajatev pri nas.

Kje Slovenija (pravilneje zakonodajna in izvršilna veja oblasti) nesporno krši svojo »lastno ustavo«?

1. "nimamo zagotovljenih" postopkovnih pravil  v primeru ko in če osebe, ki so zavezane za plačilo prispevkov, nimajo zagotovljenih niti minimalnih dohodkov za preživetje. Gre za temeljno pravico "do socialne države", saj država ne zagotovi postopkov za odlog, znižanje ali oprostitev za več kot 150.000 oseb, ki nimajo možnosti uveljavljanja pravice do minimalnih dohodkov za preživetje.

2. večkratno plačevanje obveznih prispevkov, kjer plačnik ne prejme NOBENE PROTISTORITVE (20. člen ZPIZ-2 - posebni primeri zavarovanj) - gre za varovanje pravice "do premoženja"

3. dajatve "na elektriko" (OVE...) niso določene v zakonu. Gre za kršitev določil USTAVE, ki jasno določa, da morajo biti vse obvezne dajatve določene v zakonu.

4. kršitev pravice do zasebnosti, saj ZdavP-2 uvaja zbiranje OSEBNIH podatkov na zalogo (vsi bančni odlivi slovenskih rezidentov se pošiljajo na FURS). Gre za grobo kršitev pravice do zasebnosti, kar je sodišče EU že presodilo.

5. kršitev pravice plačnikov davkov do "odločanja in sojenja v razumnem roku", saj imamo izredno neučinkovit pritožbeni postopek in izredno počasen sodni postopek v davčnih zadevah (hkrati pa nimamo zagotovljenega varstva na Vrhovno sodišče v vseh primerih). Gre za neudejanjanje 3. člena ZVČP, ki načeloma ureja načelo dobre uprave iz 41. člena LETP, ki pa ga upravni organi ne udejanjajo.

6. kršitev pravic plačnikov davkov zaradi neučinkovitih postopkov varovanja človekovih pravic v zvezi z javnimi dajatvami. Varuh za človekove pravice namreč terja prijavo (davki pa so velika stigma, zato se podjetja in posamezniki ne odločajo za uradno prijavo), kar pa stranke dejansko odvrača od uvedbe postopkov, Varuha za pravice plačnikov davkov pa nimamo uvedenega. V koalicijski pogodbi trenutne vlade je določeno, da bo uveden VARUH ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV !

7.  pravice do pravočasne, točne in celovite davčne informacije, saj SLOVENIJA nima reguliranih poklicev računovodja, davčni svetovalec, kar onemogoča udejanjanje navedene pravice učinkovito. Vsem 214.000 podjetjem Slovenija krši pravico do točne, celovite in pravočasne davčne informacije, saj podjetja ne vedo, kdo je zaupanja vredna oseba na področju javno-dajatvenih postopkov.

8. pravice do molka, odvetnika itd,. v primeru prehoda iz upravnega v kazenski postopek v davčnih zadevah. Gre za izredno hudo kršitev človekovih pravic, povezanih z udejanjanjem ključnih postulatov t.i. pravne države.

9. pravica do zasebnosti zaradi dejstva, da bodo morala slovenska podjetja podatke, ki sodijo v t.i. poslovno skrivnost, tudi večkrat pošiljati na FURS

10. zaradi NEUVEDENE socialne številke, zaposlene osebe v Republiki Sloveniji niso ustrezno informirani, kdaj vstopijo v obvezna zdravstvena in socialna zavarovanja (obrazec M1 se ne vroča zaposlenim osebam) oz. sploh niso informirana, kdaj izstopijo iz obveznih zavarovanja (odjavni obrazec M2 ni vročen zaposleni osebi). Gre za grobo kršitev pravice do dostojanstva, pravice do socialne države itd.

11. Itd.

SKLEP: Umanjkanje analiz skladnosti davčne zakonodaje z Ustavo RS, ignoriranje težav plačnikov davkov s strani vseh do-sedanjih Vlad RS, odločitve Vrhovnega in Ustavnega sodišča, ki jasno nakazujejo na izredno sporno davčno zakonodajo, dokazujejo, da Slovenija še ni uskladila davčnega sistema z Ustavo, posledice pa so množične kršitve človekovih pravic v t.i. javno-dajatvenih postopkih.

3.) Kam pluje naša javno-dajatvena barka?

V Sloveniji deluje preko 30.000 oseb, ki oddajajo davčne napovedi oz. obračune za preko 214.00 slovenskih podjetij. In to brez ustreznega znanja in izkušenj, brez ustrezne opreme ter zavarovanja za morebitne slabo izvedene pogodbe o računovodju oz. davčnem svetovanju. Slovenija ni zagotovila slovenskim podjetjem, da bi slednja najemala storitve računovodenja in davčnega svetovanja od oseb, za katere velja, da »so vredne zaupanja«.

V Sloveniji spreminjamo davčne predpise, praviloma enkrat letno, praviloma v decembru, datum uporabe zakona pa je določen, praviloma s prvim januarjem naslednjega leta. Povedano pove, da Slovenija grobo tepta pravice plačnikov davkov, ki so povezane s pravno varnostjo in predvidljivostjo. In to že 30 let. Slovenija vztrajno naslavlja zgolj t.i. dohodninsko zakonodajo, zakonodaja, ki je najbolj izdatna, in kjer prihaja do največ kršitev, pa enostavno »ignorira«.

V Sloveniji imamo precej sive ekonomije. Po ocenah prof. Schneiderjja slovenske javne blagajne ne prejmejo preko 5,5 mrd EU javnih dajatev letno, kar predstavlja cca. 22% BDP-ja. Slovenija ni sprejela niti enega ustreznega ukrepa za znižanje sive ekonomije, saj je jasno, da Zakon o preprečevanju dela na črno ne more preprečiti tudi neplačevanje ustreznih dajatev s strani večjih multinacionalk.

V Sloveniji imamo precej korupcije. KPK in drugi jo ocenjujejo na cca. 3,5 mrd EUR negospodarno potrošenega javnega denarja, Slovenija pa še v letu 2025 ne želi sprejeti zakonodaje, ki bi resno naslovila (tudi s kazensko in delovno-pravno zakonodajo) kvaliteten pregon korupcije. Po mednarodnih raziskavah namreč ni mogoče znižati sive ekonomije, če se resno ne zajezi korupcije!

V Sloveniji FURS, Minister za finance, Minister za gospodarstvo, Minister za delo, Ministrica za pravosodje ocenjujejo (po zahtevah za informacijah javnega značaja v letu 2025 so navedena ministrstva zapisala, da še niso obravnavali teme sive ekonomije in izboljšanja človekovih pravic na področju javnih dajatev), da siva ekonomija, korupcija in množične kršitve človekovih pravic – niso »prvorazredna tema«. Da ne bo pomote. Enako mnenje so imele vse do-sedanje vlade.

SKLEP: Slovenska javno-dajatvena barka pluje v isto smer, kot je to bilo zastavljeno leta 1991, nisem pa prepričan, če v isto smer potujejo tudi slovenski rezidenti. Imunski sistem pravne države (javna uprava, inšpekcije, ministrstva) ne izvaja svojega poslanstva, saj se ne spreminja zakonodaja, kjer gre za množične kršitve ustave, temveč se spreminja zgolj zakonodaja, kjer gre za »politično koristne spremembe«. Po analizi OECD Slovenija (primeroma) zbere podpovprečne zneske dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb, spremembe (od leta 1991 dalje) pa celo znižujejo prilive iz naslova dajatve, ki jo »podpovprečno pobiramo«.

4.) Ali je mogoče sprejeti »ustavno-pravno« pravilno davčno zakonodajo, brez resno izvedene iskrene in strokovne analize?

Vprašanje je retorično. Seveda ustavno-pravnih rešitev ne bomo deležni vse dotlej, dokler pristojne službe ne bodo pričele udejanjati svojega poslanstva. Ki pa brez uvedbe »davčne stroke«, očitno, ne more »zaživeti«.

Še najbolj pa me žalosti dejstvo, da zaradi nereguliranih svobodnih poklicev računovodja in davčni svetovalec, mora slovenski plačnik davkov (predvsem podjetja) plačevati tudi VIŠJE davke, kot jih to določata ustava in zakon, predvsem pa velja, da pravice plačnikov davkov, ki so zavarovane v urejenih demokracijah, pri nas ostanejo »zgolj pobožne želje«. 

Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije je že v letu 2023 izdala DEKLARACIJO O UVEDBI POŠTENEGA DAVČNEGA SISTEMA PRI NAS, pristojni ministri pa deklaracije niso niti zavedli v "prejeto pošto". Kar dokazuje, da "odgovorni" ministri oz. ministrice za delo, gospodarstvo, pravosodje in finance, svojega dela - ne izvajajo niti odgovorno niti integritetno (žal to velja za vse vlade od leta 1991 dalje....) .

Na zahtevo avtorja tega člank, da naj ministrstva posredujejo (vsakršno) informacijo javnega značaja na teme "pravice plačnikov davkov, ureditev poklica računovodja in davčni svetovalec, neustavnosti javno-dajatvenega sistema pri nas......", so namreč pristojni ministri odgovorili, pazite, da v zadnjih 5-tih letih niso sestavili NITI ENEGA DOKUMENTA JAVNEGA ZNAČAJA, v katerem bi izvrišilna veja oblasti "sploh obravnavala" navedene teme.

Dr. Robert Golob, čas je, da opravite iskrene in strokovne analize "dejanskega stanja javno-dajatvenega sistema pri nas". Kajti več kot očitno je, da smo ministrom "prepustili" preveč "samopaše" in to na področju, ki zahteva "vse sektorsko" sodelovanje. Primeroma. Minister za finance ni pristojen za "premoženjske davke", niti za "prispevke"! Za začetek naj vsi ministri najprej "preštudirajo", za kaj so "sploh pristojni". In ko "bodo to ugotovili", boste lahko skupaj (izvršilna veja oblasti) ugotovili, da Slovenija še ni uvedla organa ali službe, ki bi skrbela za ustavno-pravno pravilno pobiranje VSEH javnih dajatev pri nas.

In s tem je "brezglavo" plutje "javno-dajatvenega barke Slovenije", dokazano. 

Nabolj žalostno pa je, da nas čaka v prihodnosti - samo višji DDV (in DDV ni davek???), kot so že napovedali svetovalci najstarejšega politika pri nas. Očitno ne znamo "pozdraviti" sive ekonomije in korupcije in bomo zato deležni zgolj zdravila, ki najbolj "pokosi prebivalce z nižjimi dohodki". Logično. Militarizacija potrebuje sredstva....