Išči

BAZA ZNANJA

Na katera vprašanja je smiselno najprej odgovoriti, ko in če želimo iskreno in strokovno odpreti vsa vprašanja slovenskega davčnega sistema

Na katera vprašanja je smiselno najprej odgovoriti, ko in če želimo iskreno in strokovno odpreti vsa vprašanja slovenskega davčnega sistema

ali ko EU27 "več ne bo", bomo še vedno odvisni - (zgolj in ponovno) od nas samih oz. od slovenskih plačnikov davkov!

Author: Franc/Sunday, December 22, 2024/Categories: Taxin (mag. Franc Derganc) - Komentarji o davkih, Taxin (mag. Franc Derganc) - Strokovni in drugi članki o davkih

Na katera vprašanja je smiselno najprej odgovoriti, ko in če želimo iskreno in strokovno odpreti vsa vprašanja slovenskega davčnega sistema še posebej v luči nastajanja novih pravil, ki bodo dodatno obdavčili vsako drugo stanovanje? 

ali

ko EU27 več ne bo, bomo še vedno odvisni - od nas samih oz. od slovenskih plačnikov davkov!


Namesto uvoda v temo: Kako do kvalitetnejše davčne zakonodaje?

Davčni sistem sestavlja:
1.    sklop davčno-pravnih pravil in izvajanje pravil iz področja javnih dajatev, ki ga
2.    izvajajo trije deležniki davčnega sistema (plačniki davkov, davčni posredniki in država oz. davčna administracija oz. administracije), 
3.    in ki urejajo pobiranje in porabo javno zbranih dajatev (dajatve državnega proračuna, dajatve lokalne samouprave, prispevki, dajatve javne gospodarske službe in RTV prispevek).


Javne dajatve so sorazmerni poseg države v lastnino podjetja oz. in posameznika s ciljem financiranja demokratično dogovorjenih javnih zadev. Tako Ustava RS.

V pogojih, ko:
1.    davčno pravna pravila (oz. pravila, ki veljajo za slovenska podjetja in posameznike), v pomembnem delu sprejemajo organi EU27 (carine, DDV, pravila na področju preprečevanju pranja denarja, ukrepi na področju prepovedi dejavnosti zaradi sankcij zoper »neposlušne tretje države« itd.), po izredno ne transparentnem in nedemokratičnem postopku,
2.    nimamo uvedenih ustreznih mehanizmov za sprejemanje t.i. "ustavno-pravno pravilnih davčnih pravil" (argumenti in pripombe iz t.i. javne razprave se ne presojajo ustrezno, državni zbor nekritično sprejema predloge, ki jih predloži Vlada, davčno-pravne stroke nimamo oz. jo v celoti ignoriramo….),
3.    nimamo uvedenih uspešnih mehanizmov, ki bi zagotovili t.i. udejanjanje enakosti pred zakonom (t.i. pošten davčni sistem) v delu izvajanja davčne zakonodaje. Pritožbeni postopki so dolgotrajni in neučinkoviti, pritožbe zoper storitev FURS obravnava »neobjektiven« organ (FURS nadzira FURS), kar ne omogoča zakonite pravne presoje,

je modro, da začenemo sprejemati davčno pravna pravila - ustavno-pravno pravilno


Davčni sistem sestavljajo pravila za pobiranje in tudi porabo javnega denarja. In če gre za odločitve (doma in v EU27 ali Natu), ki ne zagotavljajo udejanjanja interesov prebivalcev EU27 (in ki v celoti financirajo oblast, ki jih "greni življenje"), gre za t.i. neintegritetno ravnanje oseb z javnimi pooblastili in kršitev 41. ter 51. člena Listine EU o temljnih pravicah. 

V nadaljevanju si poglejmo katera vprašanja, predvsem v okviru EU27 in v drugih povezavah, ne odpiramo, kar onemogoča dejansko udejanjanje Ustave RS (predvsem z vidika t.i javne porabe). Katera vprašanja odpira javnost, kjer ne dobimo nobenih odgovorov:


1.    Vpliv »Zahodne propagande« (kot protiutež t.i. »ruski propagandi«) na delovanje demokracije v Sloveniji (in v celotni EU27) ter vidik ukrepov v EU27 na kolektivno nezavednega oz. vpliv na državljane oz. prebivalce v  EU27.
2.    Ali propaganda z elementi »deli in vladaj« ali in »demokracije versus totalitarizem« (v nadaljevanju zahodna propaganda) lahko kreira ukrepe, ki dejansko škodijo prebivalcem in podjetjem v EU27 ? Ali ni morebiti ravno zahodna propaganda (posledice) »krivec« in razlog za znižanje blagostanja za 99% prebivalcev EU27?
3.    Ali bomo v Sloveniji, še naprej sodelovali v razgradnji temeljnih določil Združenih narodov, s tem, ko v okviru NATO oz. »zaveznikovih zaveznikov« (primeroma), ne zahtevamo, da se t.i. preventivne agresivne vojaške aktivnosti članic NATA (preventivne vojne »zahoda« v Jugoslaviji, Libiji, Iraku, Siriji, Ukrajini, Palestini it) – nemudoma prekinejo.
4.    Ali lahko definiramo »propagando«, kot orodje za nedemokratično vladanje, ki nekritično podpira nedemokratično sprejete ukrepe in ki jih ni mogoče razumsko utemeljiti (sankcije povzročajo inflacijo, ki v prvi vrsti prizadane najšibkejše, EU27 pa sankcije »zoper izbrane totalitarne države« še poglablja, EU27 kreira ukrepe za militarizacijo, kar še nikoli ni povečalo blagostanje prebivalcem…)?
5.    Ali je zelen prehod (cilji si nasprotujejo) sploh možen v pogojih militarizacije EU27?
6.    Ali je »Deficit demokracije v EU27« ključni razlog za znižanje blagostanja prebivalcev v EU27, predvsem od leta 2020 dalje?
7.    Ali ni »ruska ali kitajska propaganda« vse, kar se ne sklada z »zahodno propagando«, četudi so (primeroma) zahteve Ruske federacije, LR Kitajske ali druge »velesil« zgolj »namenska« razlaga Ustanovne Listine ZN (pravica do priznanja t.i. varnosti – tudi Ruski Federaciji, Kitajski, Indiji, Braziliji…..).
8.    Kaj pomeni IDEOREALIZEM  z vidika vseh treh vej oblasti v Sloveniji in zakaj Slovenija, v t.i. zunanji politiki (še) ne udejanja slovenske himne (žive naj vsi narodi…..) in Ustave RS (napori za mir v nobenem primeru ne predstavljajo ukrepov za militarizacijo)?
9.    Vloga neodvisnih medijev v boju »za resnico« slehernega prebivalca na planetu Zemlje in katera jamstva moramo zagotoviti neodvisnim publicistom, da bomo »sploh lahko« prejeli objektivne informacije o »približku resnice«, kar lahko ukine škodljivost vsakršne politične propagande?
10.    Ali je ukinite dostopa do vseh socialnih omrežij (tako v lasti ZDA neoliberalnih oligarhov, kot omrežja pod vplivom LR Kitajske) ena izmed možnosti detoksikacije družbe ali pa obstaja tudi tretja pot? Ali »ignoriranje« škodljivega vpliva socialnih omrežij na družbo (in predvsem vpliv umetne inteligenc brez vedenja, kateri podatki se mečejo v t.i. črno škatlo…), zaradi nekritične tolerance do širjenja zahodne propagande preko socialnih omrežij, predstavlja t.i. neintegritetno izvajanje pooblastil vseh treh vej oblasti pri nas? 
11.    Ali je (v Sloveniji) mogoča razprava o zgoraj navedenih vprašanjih, brez da bi pridobili naziv »ruskega ali kitajskega cucka« ali celo »agenta ruske ali kitajske propagande« ali pa na vprašanje vse treh veje oblasti (in tudi četrte) – ne bi bili deležni izključno ignoriranja?
12.    ….

Namesto uvoda – kako pri nas nastaja davčna zakonodaja



Ko in če poskušamo analizirati slovenski davčni sistem, naletimo na vprašanja, ki zahtevajo poglobljeno branje oz. razmišljanje. Tudi, oz. žal, o vprašanjih, ki sem jih odprl v prejšnjem odstavku (vpliv odločitev Komisije EU oz. Sveta EU na blagostanje prebivalcev EU27) in ki bistveno vplivajo na javno porabo (povečana militarizacija, večji izdatki za energente....), ki je financirana s strani slovenskih plačnikov davkov (celotna EU je financirana s strani EU plačnikov davkov!).

Davčni sistem namreč tvorijo (vsa, ne samo domača) pravila in aktivnosti na področju pobiranja in porabe javno zbranih sredstev.  Ko se pogovarjamo o javnih dajatvah, kot jih določa USTAVA RS, je zato (da še ne slabšamo pravni položaj slovnenskih podjetij in posameznikov) smiselno zelo natančno opazovati, predvsem postopek »sprejemanja davčno-pravnih pravil«. 

Zakaj? 

Sleherni predpis "ima svoj namen". Predpis želi doseči določene cilje oz. mora »urediti ustrezno« določena razmerja, ki nastajajo v družbi. Vsak predpis mora zakonodajlec spremeniti, ko in če praksa pokaže potrebo (t.i. evalvacija).

Če in ko sprejemamo »domača pravna pravila« (Državni zbor RS), kjer niso zagotovljeni temelji za nastanek ustavno-pravno pravilnega predpisa (pojasnjeno spodaj), lahko govorimo o t.i. neitegritetnem izvajanju pooblastil s strani oseb z javnimi pooblastili, saj je jasno, da ljudstvo od najpomembnejše veje oblasti pričakuje, da sprejema ustavno-pravno pravilno davčno zakonodajo.

Primeroma. Če zakoni niso pošteni (npr. davčno ugodneje obravnava določeno skupino plačnikov davkov, glede na vse ostale), je jasno, da Državni zbor ni deloval integritetno.

V praksi nastajanja davčno-pravnih pravnih pravil je mogoče zaslediti precej nedoslednosti. Pravna pravila, praviloma nastajajo v ozkem krogu uradnikov (ali pa celo predpis pišejo zunanji izvajalci na podlagi direktiv politike), brez izvedene temeljite ANALIZE »dejanskega stanja« in ustrezno določenih ciljev, ki naj bi jih predpis naslovil. Če ne analiziramo "predmeta" celovito in ustrezno, seveda tudi ne moremo določiti prioritet v smislu kateri predpis je potrebno najprej popraviti oz. sprejeti.

Primeroma. Kako naj naslovimo boj zoper sivo ekonomijo, če pa strokovne analize sive ekonomije še nikoli nismo izvedli? Zakonodajo na področju dela na črno, smo torej spisali, brez da bi vedeli, o čemu pišemo (glej primeroma izjavo direktorja FURS na komercialni TV, ko je zmotno razlagal pravni predpis, ki naj bi omogočil 100% konfiskacijo premoženjske koristi  primeru neprijavljenih dohodkov preko spletnih platform)! Če bi izvedli analizo davčnega sistema celovito, bi zagotovo najprej naslovili "boj zoper sivo ekonomijo", ki se zdravi najprej z izboljšanjem kakovosti storitev javnega sektorja. Pisanje pravil, ki zgolj sankcionirajo kurje tatove, tako teorija, zgolj višajo in ne nižajo sive ekonomije!

Davčno pravna pravila (zato očitno) nastajajo na podlagi »direktive politike« (brez analize sorazmernosti, enakosti, nevtralnosti itd., sprejemamo celo zakonodajo ki ni opredeljena v t.i. koalicijskih pogodbah….), kar v praksi pomeni, da Državni zbor sprejema tista pravna pravila, ki jih določena skupina »zavazancev« (lobiji) uspe »spraviti v zakonodajni postopek«. 

Analize davčno pravnih pravil (celotnega davčnega sistema) ŠE nikoli nismo izvedli. Zato je jasno (to dokazujejo odločitve Ustavnega in Vrhovnega sodišča), da sprejemamo pravna pravila, ki lahko celo slabijo poštenost davčnega sistema oz. pravna pravila, ki nepoštenost davčnega sistema, celo krepijo. 


Ali je mogoče preprečiti »neustavne« davčne predpise, če ne spremenimo »metodike dela« pri nastajanju davčne zakonodaje? Ali je sploh mogoče zagotoviti t.i. pošten davčni sistem, če delamo enako, kot smo ravnali – do sedaj?


Na začetku bi rad poudaril, da sam menim, da je davčni predpis »ustavnopravno pravilen«, takrat, ko je predpis – ustavnopravno pravilen. Šalo na stran. 

Za davčno pravna pravila namreč veljajo »strožji pogoji« (ki jih mora izpolnjevati predpis), kot to velja za ostalo zakonodajo. Davčna zakonodaja mora biti namreč nedoumna in vnaprej jasna za vse, ki so zavezani za plačilo določene javne dajatve. Predpis mora izponiti vse pogoje, ki jih mora izpolnjevati davčni predpis (enakost, nevtralnost.....).

Predpis, ki nima izpolnjenih temeljnih pogojev za t.i. ustavno-pravno pravilen predpis, sploh ne bi smel začeti zakonodajnega postopka. Pri nas, žal, temu ni tako. Sprejemamo zakonodajo, ki nesorazmerno posega v zasebnost, ki omogoča dvakratno plačevanje davkov itd. Naši zakoni omogočajo, da država pobere neustavno preko 100 mio Eur javnih dajatev, pa oškodovanci niso deležni nobene »odškodnine«. Še bi lahko naštevali. 

V teoriji velja, da je davčni sistem pošten, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki zagotavljajo t.i. enakost pred zakonom, ko so vsem deležnikom zagotovljene pravice, da »do svojih pravic sploh lahko pride« in ko država integritetno porablja, javno zbrani denar. 

Kot sem opozoril že v prejšnjem sestavku, o poštenem davčnem sistemu pri nas ni mogoče govoriti že zato, ker sploh ne izvajamo EVALVACIJ že sprejetih ukrepov (oz. predpisov). 

Povedano drugače, pri nas lahko trdimo zgolj to, da o poštenem davčnem sistemu ni mogoče govoriti saj sploh ne odpiramo vprašanj in posledično ne dobimo odgovorov, ki bi lahko ovrgli tezo o nepoštenosti davčnega sistema. Orožje naših oblastnikov (od 1991 dalje) za navedeno »vojno«, je seveda »ignoriranje nezaželenih vprašanj«.

Če zavzamemo stališče oz. aksiom, da pri nas ne moremo govoriti o poštenosti davčnega sistema že zato, ker nimamo vzpostavljenih mehanizmov za »kontrolo oz. nadzor« nad t.i. ustavno pravno pravilnem izvajanju pooblastil vseh treh vej oblasti, potem lahko nadaljujemo s pisanjem tega prispevka.  V katerem želimo odpirati vprašanja, na katere morajo vse tri veje oblati, podati celovito, natančno – »poročilo o svojem delu« svojim državljanom, plačnikom davkov! S ciljem, da poiščemo odgovor na vprašanje ali  morebiti z vsako spremembo  davčno-pravnih pravil – še dodatno slabimo poštenost davčnega sistema? Ali pa, če delamo enako, kot do sedaj, ali lahko pričakujemo pomembno drugačen rezultat ?


Namesto sklepa oz. kje začeti


Slovenski davčni sistem sestavljajo pravna pravila in izvajanje pravil, ki jih sprejemajo organi v EU27 ter Državni zbor Republike Slovenije.

Metodika dela nastajanja domačih davčnih pravil, ki bistveno vplivajo na delovanje podjetij in posameznikov pri nas, določajo ne dovolj jasna pravila oz. metodila dela, ki omogočajo ukrepe, ki dejansko slabijo blagostanje posameznikov in podjetij (inflacija, višanje cene energentov….).

Nadalje. Mehanizmi pravne države ne zagotavljajo zadostno in pravočasno prekinitev t.i. neintegritetnega ravnanja oseb z javnimi pooblastili, zato je smiselno »iznajti« mehanizme, s katerimi bomo, v okviru domače zakonodaje, preprečevali negativne vplive na plačnike davkov pri nas.

Ali je Zakon o varuhu za pravice plačnikov davkov, ki bi naslovil TUDI vprašanja vprašljivih ukrepov s strani EU in ki bistveno vplivajo tako na pobiranje kot porabo javnih sredstev, ena izmed možnosti?

Ne vem. 

Mogoče obstaja (še boljša) alternativa navedeni rešitvi, s katero bomo slovenskim podjetnikom in posameznikom, ki v celoti financirajo tudi organe EU, zagotovili »enake možnosti«, kot so jih deležna podjetja v manj »konfuznih« davčno-pravnih okoljih.


Test, kako bi sprejemali zakonodajo, ki jo pripravlja trenutna Vlada RS, na področju obdavčitve vsakega stanovanja, ki ni stanovanje v katerem prebivamo – če bi že imeli delujočega Varuha za pravice plačnikov davkov

Spodaj prikazuje, pripombe, ki sem jih podal na predlog sprememb davčnih pravil, po katerih bi bili obresti, dividende in kapitalski dobički izvzeti iz obdavčitve (po 15-tih letih), v kolikor bi POSAMEZNIK nalagal oz. vlagal do 150.000 EUR svojega denarja - zgolj v t.i. kapitalske trge oz v delnice, predvsem v borze v ZDA (v vse države OECD - tudi izven EU27).

Na pripombe nisem dobil pisnega odgovora. 

Predlagatelju predpisa (sprememba Zakona o dohodniini in pravila o varčevalnih računih) sem napisal naslednje: 

 

"Ustavno-pravno pravilen davčni zakon, kot to določajo strokovna pravila na področju »pisanja davčne zakonodaje«, mora izpolnjevati ključna načela. V literaturi in praksi je mogoče zaslediti naslednje kriterije, ki jih mora zagotoviti sleherni davčni predpis, ki ga lahko uvrstimo med t.i. ustavno-pravno pravilno davčno zakonodajo:
1.      Enakost in poštenost – »podobna davčna situacija mora biti podobno obdavčena«. Upravičeno razlikovanje (kjer se z davčno politiko »privilegira« določeno skupino »varčevalcev«) mora biti zelo jasno utemeljeno.
Predlog (npr. zakon o varčevalnih računov), kot je predlagan, LAHKO enakost pred zakonom, dejansko poslabša. Predlog ni nevtralen - ne omogočamo ugodneje investiranje v komanditne družbe, fundacije, skladov nepremičnine, ki ne kotirajo na borzah. Ali želimo priviligirati zgolj "ozko in omejeno vrsto varčevanja"?

Velika težava je tudi zaradi rešitve, ki zgolj dividende (in drugih dohodkov) iz bornih družb izvzema iz obdavčitve in to ne glede na "višino letnih dohodkov" (načelo horizontalne pravičnosti ni udejanjeno). Varčevalci v podjetja, ki izplačujejo dividende, trenutno niso deležni nobenih ugodnosti. 

Prav tako predlog ni skladen z načeli t.i. horizontalne pravičnosti, saj bodo "varčevalci preko varčevalnih računov" prejeli ugodnost v višini izvzema do 150.000 varćevanih sredstev, varčevalci v depozite pa bodo ugodneje obravnavani zgolj v višini 1000 EUR letno. 

Horizontalna pravičnost je načelo pobiranja dohodnine, ki trdi, da morajo biti vsi, ki zaslužijo enak dohodek, podvrženi enaki stopnji obdavčitve.

Načelo vertikalne pravičnosti je, da morajo tisti, ki so sposobni plačati več davkov, prispevati več kot tisti, ki niso.

 

2.      Pravna gotovost - Davčna pravila bi morala jasno določati, kako znesek plačilo določi, kdaj naj bi plačilo davka in kako se izvede plačilo.
Davčni predpis mora odgovoriti (tudi) na vprašanje kako naj določena oseba plača davek, če pa država ne omogoči »imeti račun«, saj slovenske banke zapirajo račune podjetjem in posameznikom, »tudi iz poslovnih razlogov«.
Država mora odgovoriti na vprašanje kako plačati obveznost, če ima oseba »blokiran račun« - npr. plačilo s čeki, gotovino itd.. Pravno gotovost v davčnih predpisih moramo obravnavati v luči materialnih in postopkovnih predpisov ter tudi z vidika izvedbe zakonov. Če nimamo uvedenih ustreznih varovalk za t.i. integritetno sprejemanje zakonodaje in če nimamo uvedenih NOBENIH strokovnih nadzorov nad izvajanjem zakonodaje (nimamo niti evalvacije), potem je jasno da o pravni gotovosti ni mogoče govoriti. Če bi želeli izboljšati pravno varnost oz. gotovost, je potrebno nasloviti vsa ključna vprašanja, že v fazi sprejemanja zakonodaje.
Predlagam tudi uvedbo poročila o navedenem predpisu in sicer v Letnem poročilu FURS, v katerem je potrebno prikazati število dilem, način reševanja dilem, vrsta nadzorov in število nadzorov in predvsem predloge za izboljšave).
3.      Učinkovitost z vidika delovanja davčne administracije in stroškov za plačnike davkov, povezanih z izvajanjem zakonodaje – ali rešitev predstavlja boljše razmerje med pobranimi davki in SKUPNIMI stroški (države in plačnikov davkov).
Predlog nujno potrebuje analizo VSEH stroškov, ki bodo nastali na podlagi izvajanja zakonodaje (tudi stroškov vodenja računov). Predlagam, da se sprejme pravilo, po katerem ne bomo več sprejemali zakonov, ki ne zadovoljijo načelu učinkovitosti (izjeme pa morajo biti v primeru odprave neustavnosti).
4.      Pravna varnost z vidika pravice do celovite, natančne in pravočasne informacije – ali rešitev zagotovi popolno informiranje za vse zavezance in ali rešitev zagotavlja t.i. pravno varnost (ali se pravica do konsistentne uporabe prava zagotovi….).
Dokler pri nas ne uvedemo t.i. RISK MANAGEMENT na nivoju FURS, slovenski plačnik davkov nima zagotovljene pravne varnosti v povezavi s pravico do informiranja. Saj nimamo uvedenih prekluzivnih rokov za FURS, v povezavi s pravico do informiranja. Prav tako nimamo uvedenih naknadnih kontrol, ki bi zagotovile tudi POROČANJE o pravici do informiranja.
5.      Poenostavitve oz. enostavnost davčne privolitve – Ali rešitev predstavlja poenostavitev za vse? Predlagam, da se država uvede brezplačno vodenje računov (AJPES) za vse varčevalce oz. da se stroški poračunajo ob odsvojitvi denarnih sredstev iz računa.
Predlagam, da se navedeni račun uporabi za primere  ko in če oseba nima poslovnega računa pri slovenskih bankah.  
6.      Nevtralnost obdavčitve (ali rešitev zagotavlja enako obravnavo za vse »varčevalce«). Zmanjšanje vpliva davčne zakonodaje na davkoplačevalce odločitve o tem, kako izvesti določeno transakcijo ali je pomembna vključitev v transakcijo.
V koliko rešitev predstavlja »ugodnost« zgolj za eno skupino plačnikov davkov, je potrebno priložiti analizo t.i. upravičenega razlikovanja.
7.      Ekonomska rast in vpliv digitalizacije - Davčni sistem ne bi smel neupravičeno ovirati ali zmanjševati proizvodne zmogljivosti gospodarstva.
Ali predlagani rešitvi neupravičeno ovirata določen del gospodarstva, ki ne bo »deležen davčne ugodnosti«?
8.      Transparentnost  - ali rešitev zagotavlja popolnoma jasne cilje.
Ali plačniki davkov pomen rešitve za državo in plačnike davkov ?
9.      Vpliv na znižanje davčnega razkoraka – ali rešitev zagotavlja znižanje sive ekonomije na navedenem področju? Ali predlog rešuje tudi investiranje slovenskih državljanov preko tujih zasebnih skladov? Ali predlog naslovi tudi dobičke iz naslova trgovanja z digitalnimi, decentraliziranimi verižnimi bloki ?
10.   Odgovornost – ali rešitev viša t.i. davčno moralo in viša t.i. prostovoljno davčno privolitev. Ali zakon »skriva« dejanske motive? »Bistvo odgovornosti je, da morajo biti davčni zakoni jasni, brez »skritih namenov«. Predloge za spremembe je treba celovito objaviti, da se spodbudi razprava o tematiki.
Ali rešitev krepi zaupanje v delo oseb z javnimi pooblastili ?
11.   Učinek na državni propračun – ali rešitev vpliva na t.i. davčne prilive? Koliko prilivov manj, bomo, zaradi zakona, prejeli v državni proračun?"

 

Na zgoraj navedene "pobude" nisem dobil pisnih odgovorov, na podlagi predloga rešitev, kot izhaja iz javnh objav, pa predlagatelj ni opravil presoje iz katere bi bilo razvidno, da so predlogi rešitev odgovorili na ključna, ustavno-pravna vprašanja.


Glede na "prakso pri nas", na kaj moramo biti še posebej pozorni, ko pišemo davčno zakonodajo?


V slovenski pozitivni davčno-pravni zakonodaji lahko zasledimo precej primerov, ko načela iz prejšnjega sestavka niso upoštevana v celoti. 
V prvi vrsti bi rad opozoril na načelo »enakost pred zakonom«, kot ga predvideva 14. člen Ustave RS (nearbitrarnost v materialno pravnem smislu) in načelo nearbitrarnosti v povezavi s pravili davčnega postopka (FURS mora z enako »silo« uveljavljati predpise do vseh zavezancev - enako). 

Če za enako vrsto dohodka (npr. prihodki iz naslova prodaje paradižnika), različno obravnavamo plačnike davkov v odvisnosti od »statusa« (kmetijska dejavnost, samostojni podjetnik normiranec, imetnik deleža v d.o.o., vzgoja in prodaja paradižnika preko zavoda, društva itd.), potem je jasno, da slovenski davčni sistem – ni pošten, saj ni udejanjeno niti prvo in temeljno načelo slehernega predpisa – torej načelo enakosti pred zakonom.

Če ravnanja FURS, ko »v odvisnosti od volje« (npr. obravnavo neprijavljenih prihodkov iz naslova prodaje preko spletnih platform) različno obravnava »enako dejansko stanje« in v nekaterih primerih dopusti samoprijavo, v drugih primerih zahteva samoprijavo, v tretjih primerih odmeri davek in kaznuje z globo in v četrtem primeru »odvzame celotno premoženjsko korist v okviru postopka zoper prekršek« (kot je povedal direktor FURS v Tv oddaji v decembru 2024), potem je popolnoma jasno, da slovenski davčni sistem – ni pošten.

Če slovenski podjetnik ne dobi ustrezne, pravočasne in celovite davčne informacije pred plačilom davka, potem zagotovo ne moremo govoriti o poštenem davčnem sistemu, saj je jasno, da moramo v t.i. davčnem pravu, primarno udejanjiti t.i. pravico do informiranja in pravico do pravne varnosti oz. gotovosti. Če podjetje nima ustreznih informacij, potem je jasno, da tudi davki ne morejo biti plačani ustrezno.  

V Republiki Sloveniji je potrebno sprejemati davčno zakonodajo na način, da spremenimo METODIKO PISANJA DAVČNIH PREDPISOV (prispevki in vse druge javne dajatve, vključno z dajatvami javnih gospodarskih služb)

Predlogi predpisov, ki nimajo »odobritve« stroke in kjer ni izvedena mednarodna pravna analiza (s strani tujih in domačih strokovnjakov) in  ki ni preverjena (in odobrena) s strani Varuha za pravice plačnikov davkov (ali Varuha za človekove pravice), po moji oceni, ne bi smela začeti »poti«  v Državni zbor Republike Slovenije.

Če bi že imeli Varuha za pravice plačnikov davkov, bi predlagatelj sprememb davčne zakonodaje moral navesti jasne CILJE, izvesti bi moral celovito analizo dejanskega stanja stvari (npr. obdavčitev premoženja glede predpisov, ki so v veljavi že od leta 1987), jasno bi moral razkriti težave pri izvajanju zakonodaje (kakšen je razkorak med teoretičnim in dejansko pobrano dajatvijo itd.), v predlogu rešitve bi moral opraviti ustavno-pravni test (sorazmernost, nevtralnost, upravičena razlikovanja….), zaželjeno pa bi bila tudi priloga analize mednarodne davčno-pravne stroke. Predlog, ki bi zagotovil navedene priloge, bi zagotovil tudi okvire za evalvacijo ukrepa, ki bi se morala izvajati sleherno leto, v obliki poročanja v Državnem zboru RS.

Če bi izvajali zgoraj navedeno, ali bi še vedno lahko ugotovili, da smo iz naslova obdavčitve nepremičnega premoženja pobrali zgolj 10 mio EUR letno, četudi imamo potenciala za več kot 200 mio EUR. In neintegritetno smo izvajali zakonodajo, preko 30 let, kar predstavlja tudi umanjkanje javnih sredstev za preko 5,7 mrd EUR. 

SKLEP:

Če bi že imeli Varuha za pravice plačnikov davkov, ki bi imel pooblastilo oz. dolžnost varovati SPLOŠNE pravice plačnikov davkov, potem bi zagotovo Varuh potrdil potrebo po »novem načinu obdavčitve nepremičnega premoženja«, še posebej, če bi z davkom reševali tudi t.i. prvi stanovanjski kredit za mlade družine (npr. s pomočjo t.i. kredita za prispevke ob plači v višini 200 Eur mesečno). Seveda pa bi moral zakon izpolnjevati vsa načela, ki morajo veljati za t.i. davčno zakonodajo. Z davčno zakonodajo je dopustno naslavljati tudi druga, ne-davčna področja, kot primeroma naslavljanje vprašanj za bivanje mladih družin, še posebej v pogojih, ko "pravice do stanovanja", še nismo naslovili ustrezno.

Naša Ustava dejansko "zahteva", da stanovanja ne prepuščamo trgu, enako, kot to velja (posledično) za povezane stroške v zvezi s stanovanji (elektrika itd.). Z Ustavo varovane pravice je potrebno - udejanjiti. Tako Ustava RS!

Če pa bi želeli udejanjiti pošten davčni sistem v Republiki Sloveniji, pa potrebujemo najprej celovito analizo "dejanskega stanja". In na tej podlagi je potrebno sprejeti  "časovnico davčnih sprememb", v odvisnosti od pomembnosti iziva, ki ga analiza naslovi.

Obdavčitev premoženja je seveda dopustna, še posebej v luči visoke koncetracije premoženja in dohodkov (glej predloge Piketty). Z davki lahko rešujemo tudi "druga področja", kot je tudi Ustavno sodipšče RS, že ugotovilo. Nikakor pa ni dopustno, da kršimo pravice plačnikov davkov v delu pravice do premoženja in da nesorazmerno posegamo v zasebnost (pridobivanje podatkov na zalogo, kar se pri nas-- še vedno "dogaja".

Na podlagi analize "dejanskega stanja", ki smo ga za prejšnjo Vlado izdelal v letu 2020 lahko zatrdim, da ni največji problem Slovenije "previsoka obdavčitev dela", temveč je največji problem Slovenije, da vse tri veje oblasti nimajo nobene podlage, da bi sploh ugotovile, kaj je največji "davčni problem" pri nas.

Zato bi Predsedniku Vlade, še nekrat, predlagal, da se sprememb davčne zakonodaje "loti spoštljivo" in predvidljivo ter da:

1. reorganizira delo v FURS v smeri maksimalne transparentnosti in strokovnega nadzora nad delom FURS, saj je jasno, da davčne podatke pridobivajo tudi drugi organi nesorazmerno (Policija, UPPD itd.) in da je potrebno zasebnost zagotoviti (razen z odredbami sodišč). FURS mora izvajati davčno zakonodajo ustavno-pravno nesporno!

2. da sprejme Zakon o varuhu za pravice plačnikov davkov (ki bo varoval Splošne in OSEBNE pravice ter posledično "nadziral pooblatila FURS") s katerim bi zagotovili, da ne sprejemamo več predpisov, ki kršijo človekove pravice v postopkih obdavčenja, predvsem pa bi zagotovili, da se kršitve človekovih pravic prekinejo, že v konkretnih davčnih postopkih.
Z zakonom bi naslovili tudi kršitve pravic na področju nezmožnosti uveljavljanja znižanja ali oprostitev prispevkov v primerih, ko posameznik nima zagotovljenih denarnih sredstev v višini, ki omogoča preživljanje. Prav tako bi naslovili tudi t.i. energetsko revščino.

3. Zakon o davčnem svetovanju, s katerim bo zagotovil, da dobimo etične in strokovne davčne posrednike, kar bo bistveno naslovilo izpad javnih prihodkov iz naslova sive ekonomije (predvsem podjetniške), ki v Sloveniji pridela že več kot 5,5 mrd EUR neplačanih javnih dajatev letno. Zakon bi tudi onemogočil vodenje FURS s strani oseb, ki ne morejo zagotoviti objektivne in subjektivne neodvisnosti najpomembnejšega organa v sleherni ustavni demokraciji (FURS). 

 

 

p.s. Ali ne bi, morebiti, rešili neustreznost nadzora nad pooblastili Policije (ki se izvaja s strani neobjektivnega organa - POLICIJE same) z neodvisnim nadzornim organom - npr. z Varuhom za človekove pravice? Kršitev pravice do zasebnosti (npr. z nepooblaščenim sledenjem) mora "ugotavljati" tisti organ, ki ima primerno pooblastilo (dolžnostno ravnanje) varovati pravice slovenskih državljanov in podjetij.


   


    

Print

Number of views (95)/Comments (0)

Comments are only visible to subscribers.
Za funkcionalnost strani
uporabljamo piškotke,
ki ne hranijo osebnih podatkov.

Nekateri piškotki so bili
morda že servirani
v skladu z zakonodajo.

Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo.
Želim več informacij