This document does not exist in English.
|
|
|
|
|
Dne 13. 2. 2023 se bo prenehal uporabljati 32. člen Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22, v nadaljevanju: ZTro-1), ki se nanaša na uporabo papirnega trošarinskega dokumenta za gibanja v režimu odloga znotraj Slovenije. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZTro-1 (17. člen novele ZTro-1B), se bo za gibanja v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije od 13. 2. 2023 uporabljal izključno elektronski trošarinski dokument in sicer v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: aplikaciji SIEMCS). Od 1. 9. 2019 do vključno 12. 2. 2023 se za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine uporablja papirni trošarinski dokument ali elektronski trošarinski dokument. Od 13. 2. 2023 papirni trošarinski dokument ne bo več mogoče uporabljati za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije, zato se bo morebitna uporaba papirnega trošarinskega dokumenta, pri odpremah iz trošarinskega skladišča ali od urada uvoza, štela za kršitev določbe 35. člena ZTro-1, za katero je predpisan prekršek v 3. točki prvega odstavka 103. člena ZTro-1. Imetniki trošarinskih dovoljenj naj si pravočasno uredijo dostop do aplikacije SIEMCS in se seznanijo z uporabo elektronskega trošarinskega dokumenta pri gibanju v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije.
|
Dne 13. 2. 2023 se bo prenehal uporabljati 32. člen Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22, v nadaljevanju: ZTro-1), ki se nanaša na uporabo papirnega trošarinskega dokumenta za gibanja v režimu odloga znotraj Slovenije. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZTro-1 (17. člen novele ZTro-1B), se bo za gibanja v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije od 13. 2. 2023 uporabljal izključno elektronski trošarinski dokument in sicer v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: aplikaciji SIEMCS). Od 1. 9. 2019 do vključno 12. 2. 2023 se za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine uporablja papirni trošarinski dokument ali elektronski trošarinski dokument. Od 13. 2. 2023 papirni trošarinski dokument ne bo več mogoče uporabljati za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije, zato se bo morebitna uporaba papirnega trošarinskega dokumenta, pri odpremah iz trošarinskega skladišča ali od urada uvoza, štela za kršitev določbe 35. člena ZTro-1, za katero je predpisan prekršek v 3. točki prvega odstavka 103. člena ZTro-1. Imetniki trošarinskih dovoljenj naj si pravočasno uredijo dostop do aplikacije SIEMCS in se seznanijo z uporabo elektronskega trošarinskega dokumenta pri gibanju v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije.
|
Dne 13. 2. 2023 se bo prenehal uporabljati 32. člen Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22, v nadaljevanju: ZTro-1), ki se nanaša na uporabo papirnega trošarinskega dokumenta za gibanja v režimu odloga znotraj Slovenije. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZTro-1 (17. člen novele ZTro-1B), se bo za gibanja v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije od 13. 2. 2023 uporabljal izključno elektronski trošarinski dokument in sicer v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: aplikaciji SIEMCS). Od 1. 9. 2019 do vključno 12. 2. 2023 se za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine uporablja papirni trošarinski dokument ali elektronski trošarinski dokument. Od 13. 2. 2023 papirni trošarinski dokument ne bo več mogoče uporabljati za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije, zato se bo morebitna uporaba papirnega trošarinskega dokumenta, pri odpremah iz trošarinskega skladišča ali od urada uvoza, štela za kršitev določbe 35. člena ZTro-1, za katero je predpisan prekršek v 3. točki prvega odstavka 103. člena ZTro-1. Imetniki trošarinskih dovoljenj naj si pravočasno uredijo dostop do aplikacije SIEMCS in se seznanijo z uporabo elektronskega trošarinskega dokumenta pri gibanju v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije.
|
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker davčni organ po eni strani ob sklicevanju na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 ugotavlja, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena z namenom izognitve plačilu obveznosti po kogentnih določbah davčnih predpisov, po drugi strani pa ugotavlja, da predmetna pogodba v davčnem pogledu nima pravnega učinka in da zato kot relevantna transakcija učinkuje prikrita transakcija – to je izplačilo drugih prejemkov.
|
Ni spora o tem, da je A. A. s tožnikovega bančnega računa dvignila 528.662,00 EUR gotovine, tožnik pa tudi v upravnem sporu ni uspel izpodbiti ugotovitev davčnega organa, da ni dokazal svoje lastne porabe teh gotovinskih sredstev, obenem pa tožnik tudi ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi šlo v obravnavanem primeru za kakšnega izmed dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2 oz. za dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu, niti dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu, to po presoji sodišča pomeni, da je glede teh gotovinskih sredstev jasno le, da je A. A. tista, ki je z njimi zadnja razpolagala, torej tega ni mogoče opredeliti drugače kot njen drugi dohodek v smislu 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh‑2.
|
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo posodobljen seznam oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2023 in oseb, ki jim je bila izdana pravnomočna odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve. Sprememba je pri upravljavcu Javne službe Ptuj d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, ki mu je bila izdana odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve št. 35462-32/2022-2550-2 z dne 25. 10. 2022. V navedeni odločbi je določeno, da je upravičenost prenehala z dnem 8. 10. 2022, odločba pa je postala pravnomočna dne 28. 11. 2022.
|
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo posodobljen seznam oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2023 in oseb, ki jim je bila izdana pravnomočna odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve. Sprememba je pri upravljavcu Javne službe Ptuj d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, ki mu je bila izdana odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve št. 35462-32/2022-2550-2 z dne 25. 10. 2022. V navedeni odločbi je določeno, da je upravičenost prenehala z dnem 8. 10. 2022, odločba pa je postala pravnomočna dne 28. 11. 2022.
|
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo posodobljen seznam oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2023 in oseb, ki jim je bila izdana pravnomočna odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve. Sprememba je pri upravljavcu Javne službe Ptuj d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, ki mu je bila izdana odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve št. 35462-32/2022-2550-2 z dne 25. 10. 2022. V navedeni odločbi je določeno, da je upravičenost prenehala z dnem 8. 10. 2022, odločba pa je postala pravnomočna dne 28. 11. 2022.
|
Kot izhaja iz določb ZDDV-1 in PZDDV-1, se z njimi uvaja oprostitev plačila DDV in s tem ureja situacija, ki prestavlja izjemo od siceršnje obveznosti plačila DDV, le-ta pa narekuje dosledno upoštevanje predpisanih pogojev in obenem vzpostavlja dolžnost zavezanca za davek, da dokazuje njihovo izpolnjevanje. Ni torej na toženki, da še posebej poziva tožnico k dopolnjevanju dokumentacije, ki jo je le-ta dolžna predložiti in jo je tudi že predložila na podlagi poziva, da zatrjevano oprostitev dokaže, kot se zahteva v tožbi, temveč je na tožnici, da predloži popolne in verodostojne listine, iz katerih je povsem jasno razvidno izpolnjevanje pogojev za oprostitev.
|
Davčni organ je v obravnavanemu primeru pravilno uporabil določilo četrtega odstavka 79. člena ZDavP-2, po katerem krijeta davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od predloženega obračuna oziroma vložene napovedi ali carinske deklaracije. Davčni organ je v obravnavanem primeru ustavil postopek DIN s področja DDV pri tožniku, ker je ugotovil, da niso bile ugotovljene kršitve predpisov s področja DDV, kar pomeni, da je v celoti sledil tožnikovim obračunom DDV za navedena obdobja.
|
Tožnik ni izvedel postopka popravka računa po 146. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Da tožnik ni popravil (storniral) računov in ni obvestil A. o znesku DDV, za katerega nima pravice do odbitka, med strankama ni sporno. Zatrjevanje tožnika, da ni potrebno nikakršno njegovo ravnanje, saj je davčni organ že v davčnem inšpekcijskem postopku pri A. odločil o prekvalifikaciji prihodkov iz dejavnosti v dohodek iz zaposlitve, s tem pa naj bi avtomatsko prenehali tudi vsi predhodno izdani računi za plačilo istega dela, nima podlage v zakonodaji. Čeprav tožnik ob vložitvi zahteve za vračilo DDV ni bil več registriran kot zavezanec za plačilo DDV, to ni bila ovira, da ne bi mogel pripraviti listine, iz katere bi izhajalo, da odpravlja račune, in A. obvestiti o znesku DDV, za katerega A. kot kupec ni imel pravice do odbitka. S tem bi izpolnil pogoje za popravek obračunanega DDV po drugem odstavku 146. člena Pravilnika.
|
|
|
|
|
|
|
|