Tožnik ni izpolnil svojih obveznosti iz carinskega postopka 42 in ni z verodostojnimi listinami izkazal, da je bilo predmetno blago dejansko odpeljano iz Slovenije v drugo državo članico k prejemniku, katerega ID številko za DDV je navedel. S tem pa ni izpolnil zakonsko določenih pogojev za oprostitev plačila DDV iz carinskega postopka 42 (1. točka 46. člena ZDDV-1). Posledično je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju nastala podlaga za naknaden obračun DDV (razviden na straneh 18 in 19 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg navedenega iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja izhajajo objektivne okoliščine na strani tožnika (indici) na podlagi katerih finančni organ tožniku utemeljeno očita, da bi moral vedeti (malomarnost), da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo utajo davka ter da ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi utajo preprečil.
|
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato po svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.
|
Po presoji sodišča so v danem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za opredelitev dohodka kot prikritega izplačila dobička. Pri tem se namreč upoštevajo ne le izplačila v obliki denarnih vrednosti, nadomestil, odpusta dolga ali ugodnejših pogojev posla, marveč vsaka ekonomska korist, do katere lahko pride takšna oseba na podlagi razmerij povezanosti, do katere ob delovanju tržnih razmer sicer ne bi prišla.
Na podlagi prvega odstavka 383.a člena ZDavP-2 (uveljavljanje neodtegnitve davka in vračila odtegnjenega davka v skladu s 70. členom ZDDPO) “plačnik davka ne odtegne davka v skladu s tretjim in petim odstavkom 70. člena ZDDPO-2, če mu nerezident iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2 izroči izjavo, da izpolnjuje pogoje iz tretjega ali petega odstavka 70. člena DDPO-2. K izjavi mora biti priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila.” Takšne izjave po presoji sodišča v danem primeru tožnik...
|
Ne glede na določbe o zastaranju pravice do izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči. Ker je od zgoraj navedenih obveznosti preteklo že več kot 10 let od trenutka, ko je zastaranje prvič začelo teči, je pravica do izterjave zastarala.
Na podlagi 93. člena ZDavP-2 je po presoji sodišča prvostopenjski organ v obravnavanem primeru postopal pravilno, ko s tožničinimi plačili pokrival še neporavnane najstarejše obveznosti na različnih kontih s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kar je razvidno iz knjigovodske evidence.
|
|
|
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je zaradi zagotavljanja pravice do sodnega varstva v primeru, ko tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med dokaznim postopkom (največkrat iz mnenja izvedenca), zviša tožbeni zahtevek, ki se nanaša na isto vrsto škode, treba šteti, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 12. 6. 2006 dejansko le zvišala prvotni zahtevek glede na spremenjene okoliščine. Nepotrebna zavrnitev prvotno postavljenega zahtevka tako nikakor ne more biti podlaga za uporabo drugega odstavka 389. člena ZOR, ki je določal, da se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano, če je upnikova tožba zavrnjena.
Zaradi inflacije v zakonu določena minimalna zavarovalna vsota začne izgubljati vrednost od uveljavitve dalje. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je zaradi ohranitve realne vrednosti zavarovalno vsoto valoriziralo od dneva uveljavitve...
|
Pravica plačnika davkov do ne povračilnih ukrepov države v primeru pripomb in pritožbe je del t.i. zaveze davčne administracije, ki je zajeta v načelu odgovornega ravnanja davčnega organa.
|
Pravice plačnikov davkov pri nas in v Kanadi.
Utemeljitev pravic plačniko davkov v Kanadi - Povezava: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2797381.
|
Davki v R SLoveniji predstavljajo okoli 40% bruto družbenega produkta, kot ga izračunava SURS.
V izračunih oz. tabelah niso predstavljeni vsi izdatki plačnikov davkov, saj statistika ne zajema drugih dajatev, ki jih najdemo npr. na položnicah za elektriko.
|
Če bi imeli v SLOVENIJI VARUHA pravic davkoplačevalcev in bi slednji imel "dejanske" pristojnosti, potem bi......
|
|
|
Nelogičnost sistema plačevanje prispevkov za zdravstvo in pokojnine ter socialo, ki mogoče izvira iz "nelogičnosti" ustavne ureditve in naše prakse ?
Ali je pri nas resnično vsako delo "enakopravno" obravnavano, kot to določa Ustava?
|
Astrofizika, pardon, davki za vse, ki se jim mudi
|
Sklep dokazuje, da znesek 239.000 EUR davka ni dovolj velik razlog, da lahko plačnik davka preveri pravilnost razsodbe na Vrhovnem sodišču. Ali so bile s tem kršene pravice do PRITOŽBE ?
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu za dopustitev revizije je namreč zgolj navajal, da se v obravnavani zadevi odpirajo pomembna pravna vprašanja in da so mu bile kršene pravice iz 22. in 23. člena Ustave, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče.
|
Rok za vložitev tožbe (30 dni) je treba uporabiti tudi pri tožbah iz 4. člena ZUS-1.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tako imenovanem rednem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost aktov uprave, je pritožba dovoljena le, kadar sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje in na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt.
|
Toženka ni obrazložila, kako je izračunala posamezne postavke, ki so sestavljale tožnikovo oceno delovne uspešnosti. Tudi če se podatki vnesejo v računalniški program, ki nato objektivno in za vse zaposlene enako na podlagi formule izračuna delovno uspešnost, kot to zatrjuje toženka, bi morala kljub temu pojasniti posamezne postavke tožnikove ocene, ki jih je vnesla v aplikacijo.
|
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče napravilo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno z obrazložitvijo, da v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja predlagana zaslišanja ne bi mogla več spremeniti.
|
D 7. Pravica do ODLOGA PLAČILA, do odločitve nepristranskega organa - 7 TAXPAYER RIGHTS - ADM RIGHTS
|
M 17-21 Pravice, ki bi morale veljati za t.i. MALE PLAČNIKE DAVKOV - the right to equality for small taxpayers
Kako bi morala FURS udejanjati naveddeno pravico? Finančna uprava mora malim plačnikom davka omogočiti prilagodljivo okolje s ciljem nižanja stroškov za plačnike davkov.
|
15. Pravica imate, da vas zastopa oseba po vaši izbiri - 15 TAXPAYER RIGHTS - INFORMIRANJE
Gre za ključno pravico, ki jo udejanjajo (plačnikom davkov) FURS in davčni svetovalci oz. davčni posredniki (davčni svetovalci, računovodje, odvetniki in notarji). V R Sloveniji se pravica do zastopanja ne omogoči stranki takoj, ko se davčna zadeva "preseli" na Upravno sodišče (III. in IV. stopnja odločanja), saj davčni svetovalec, kot strokovnjak, ne sme zastopati strank pred Upravnim sodiščem. Postavljajo se vprašanja enakosti orožij itd...
|