Avtor: mag. Franc Derganc, dne 14.01.2026

OBVESTILO JAVNOSTI

Kandidat za Varuha človekovih pravic (mag. Franc Derganc) zahteval ustavnopravno pojasnilo postopka imenovanja

Kandidat za Varuha človekovih pravic mag. Franc Derganc je dne 14. januarja 2026 na tri ključne ustavne organe – Predsednico Republike Slovenije, Predsednico Državnega zbora Republike Slovenije in institucijo Varuha človekovih pravic – naslovil uradno zahtevo v zvezi s postopkom imenovanja Varuha človekovih pravic v 2025/2026.

V zahtevi je izpostavil, da mu kljub pisnemu napotilu Urada predsednice Republike Slovenije ni bila omogočena vsebinska in primerjalna predstavitev kandidature pred večino poslank in poslancev Državnega zbora, kar po njegovi oceni odpira resno ustavnopravno vprašanje legitimnosti postopka.

Kandidat je zato predlagal:

• da vsi trije organi, vsak v okviru svojih pristojnosti, naslovijo Ustavno sodišče Republike Slovenije s pobudo oziroma zahtevo za presojo ustavnosti postopka imenovanja Varuha,
• da mu vsak od organov v 24 urah poda jasen pravni pouk, katera pravna pot je po njihovi oceni pravilna in učinkovita za varstvo njegovih pravic v konkretnem postopku.

Zahtevi je priložen tudi osnutek ustavne pritožbe, s katerim kandidat izrecno prosi, da se organi opredelijo, ali gre za edino razpoložljivo in učinkovito pravno sredstvo, ali pa obstaja druga ustavnopravno ustrezna pot.

Po navedbah kandidata zahteva ni usmerjena v posamezno kandidaturo, temveč v razjasnitev pravilnega delovanja države pri imenovanju ustavnega korektivnega organa, saj je način imenovanja Varuha ključen za njegovo neodvisnost, legitimnost in zaupanje javnosti.

V zadnji prilogi osnutka USTAVNE PRITOŽBE je »pritožnik« posebej izpostavil primerjalnopravno sodna praksa iz Južne Afrike (JAR), ki je za obravnavani primer bistvena.

Ustavno sodišče Južne Afrike je v zadevi Corruption Watch v Speaker of the National Assembly (2025) jasno zavzelo stališče, da:

• imenovanje neodvisnih ustavnih varovalnih institucij ni zgolj politično vprašanje, temveč justiciabilno ustavnopravno vprašanje,
• parlamentarna diskrecija pri imenovanju ni neomejena in je zavezana zahtevam preglednosti, racionalnosti in vsebinske presoje kandidatov,
• postopek, ki ne omogoča dejanske in primerjalne ocene kandidatov, pomeni kršitev ustave, ne glede na to, ali je bil kandidat formalno imenovan,
• pomanjkljiva procedura lahko vodi v razveljavitev celotnega imenovalnega postopka.

Ta primer potrjuje temeljno tezo kandidata:
če zakonodajna veja oblasti ne zagotovi vsebinskega odločanja pri imenovanju ustavnega korektiva (kot je Varuh človekovih pravic) in deluje po sistemu »še eno kadrovsko vprašanje« oz. »predlagajmo izvoljivega kandidata«, ne gre za politično napako, temveč za ustavno relevantno kršitev, ki zahteva posredovanje ustavnega sodišča.

Primer JAR je zato uporabljen kot ključni primerjalni argument, da tudi v Republiki Sloveniji postopek imenovanja Varuha ne more obstati, če je reduciran na formalno ali politično aritmetiko brez vsebine.