Vprašanja in odgovori (Q&A) v zvezi s sprejemom kandidature za Varuha za človekove pravice – mag. Franc Derganc, dne 11.11.2025
1. V: Zakaj ste se odločili za kandidaturo za Varuha človekovih pravic?
O: Moja odločitev v tej fazi pomeni pripravljenost prevzeti odgovornost, če bo Predsednica Republike Slovenije presodila, da lahko prispevam k napredku sistema varovanja človekovih pravic v Sloveniji. Končna odločitev je njena; sam pa s tem izkazujem, da ne ostajam zgolj opazovalec, kadar obstaja možnost prispevati od znotraj.
Motivacija je preprosta: želim, da naši otroci podedujejo državo, v kateri pravice niso zgolj deklaracija, temveč dejanska izkušnja. Institucije to lahko zagotovijo, kadar delujejo odgovorno, spoštljivo in preventivno.
Primer iz prakse – odnos javnih organov do ljudi:
Ljudje pogosto poročajo, da se v postopkih počutijo ponižane, ne zaradi zakona, temveč zaradi tona, pristopa ali ravnanja uradne osebe. Pravica do spoštljive obravnave je del človekovega dostojanstva. Ko se ta izgubi, se izgubi tudi zaupanje v institucije.
Primer iz prakse – pravica do varnega in mirnega življenja:
Občutek ogroženosti se danes pojavlja tako zaradi lokalnih razmer (npr. nasilje, neintegrirana okolja, pomanjkanje socialnih storitev) kot zaradi širših geopolitičnih negotovosti, ki vplivajo na cene, socialno varnost in stabilnost.
Kadar je pravica do varnega in mirnega življenja omajana, ni več realno pričakovati, da bo rešitev zagotovil »nekdo drug«. V takih razmerah ima vsak posameznik možnost prispevati po svojih zmožnostih – nekdo z znanjem, nekdo s časom, nekdo z odgovornim delovanjem v institucijah. Vsakršno aktivnost želim preveriti tudi z vidika dobrih praks v tujini. Za primer Vam prikazujem pregled ravnanj nemške, avstrijske in slovenske davčne administracije z vidika učinka dela (uspešnost z vidika dejanjega zavarovanja človekovih pravic).
Moja kandidatura je oblikovan odgovor na to potrebo - zagotoviti, da bodo osebe z javnimi pooblastili postavile v "center svojega delovanja" tisto, kar od njih vsi pričakujemo. In za udejanjanja dostojanstva v "vsakdanjem življenju" (v prvi vrsti pravica do mirnega in dostoojnega življenja) je v prvi vrsti poklican - seveda Varuh, ki mora širiti "dobro energijo",da vsi skupaj živimo mirno in po vrednotah, kot jih sokreiramo na "oltarju svojih prednikov".
2. V: Na kakšen način nastaja program kandidature za Varuha človekovih pravic?
O: Program nastaja na podlagi dejanskih potreb in izkušenj ljudi, ki se srečujejo s težavami pri uresničevanju svojih pravic. Program se sproti dopolnjuje na podlagi pobud, prejetih preko obrazca:
https://podio.com/webforms/30542708/2582252
Primer iz prakse:
Če občan opozori na dolge čakalne roke pri odločanju centra za socialno delo, se pobuda analizira in lahko vodi v predlog sistemske spremembe, ki določa maksimalne roke in odgovornost vodstva za njihovo spoštovanje.
3. V: Na čem temeljijo predlagane rešitve v programu?
O: Rešitve se opirajo na pogovore in ankete z župani ter na sodelovanje z združenji in posamezniki, ki delujejo na področju človekovih pravic. Namen je oblikovati rešitve, ki so izvedljive v praksi in skladne s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Primer iz prakse:
V občinah, kjer se pojavlja izziv neintegriranih romskih naselij, se je kot učinkovit izkazal model skupnega terenskega dela CSD, šole, zdravstvenega doma in občine, kar je zmanjšalo konflikte, povečalo vključevanje otrok v šolo ter izboljšalo občutek varnosti.
Primer iz prakse:
ESČP je večkrat presodilo, da je država odgovorna za škodo, ki nastane zaradi opustitve dolžnega ravnanja organa. Predlagano bo, da se pravica do povračila škode v primerih visokega tveganja »nedelovanja države« v praksi lažje uveljavlja.
4. V: Ali je program zaključen ali se bo še spreminjal?
O: Program je zasnovan odprto in razvojno. Prihaja iz konkretnih izkušenj ljudi in se sproti dopolnjuje glede na nove pobude.
Primer iz prakse:
Če se po uvedbi protokola za ravnanje z ranljivimi starši izkaže, da v praksi ne dosega želenih učinkov, se protokol dopolni na podlagi izkušenj izvajalcev, učinki pa se pregledno objavijo.
II. Program za delo Varuha temelji na treh ključnih točkah
1) V: Kaj pomeni izgradnja kriterijev uspešnosti?
O: Pomeni uvedbo meril, po katerih je mogoče oceniti, ali organi dejansko varujejo človekove pravice. Učinkovitost se presoja glede na doseganje jasnih ciljev (npr. zmanjšanje nasilja, hitrost postopkov, predvidljivost odločanja). Ključno je določiti kriterije uspešnosti varovanja človekovih pravic, najprej pri najbolj represivnih (Policija...) in najbolj invazivnih organih (FURS...).
Primer iz prakse:
Kriterij uspešnosti za FURS lahko vključuje zakonitost odločb, trajanje postopkov in zagotovljeno pravico stranke do izjave. Če se določen delež odločb redno odpravlja v upravnem sporu, to kaže na potrebo po izboljšavah organizacije in postopkovnega dela.
2) V: Kako bo Varuh deloval preventivno?
O: Varuh bo spremljal tveganja za kršitve pravic in predlagal ukrepe še pred nastankom škode, zlasti v primerih, ko so posegi širšega obsega. Gre za udejanjanje načela uspešnosti pri delu vseh oseb z javnimi pooblastili.
Primer iz prakse:
V kriznih razmerah (npr. epidemija ali povišana lokalna varnostna tveganja) se lahko predlaga uporaba regionalno prilagojenih ukrepov, kadar bi enotni ukrepi nesorazmerno posegali v pravice ljudi.
3) V: Zakaj je izobraževanje državljanov in oseb z javnimi pooblastili ključno?
O: Ker varstvo človekovih pravic temelji na spoštovanju in odgovornosti. Če državljani ne poznajo svojih pravic, jih ne morejo uveljaviti; če javni uslužbenci ne razumejo svoje odgovornosti, lahko pride do kršitev.
Primer iz prakse:
Usposabljanja zaposlenih na CSD glede komunikacije z uporabniki zmanjšajo konfliktne situacije in povečajo občutek spoštljive obravnave.
III. Vprašanja "iz terena"
1. Kaj razumete pod pojmom "neodvisnost" in zakaj je inštitut neodvisnosti izredno pomemben za delo Varuha za človekove pravice?
Odgovor:
Zavedam se, da je ohranitev neimenovanja lahko videti kot odgovorna odločitev, če obstaja tveganje politizacije institucije. Zato predlagam rešitev, ki omogoča delovanje institucije pod jasnimi varovalkami in s podpisom vseh kandidatov za varuha zagotavlja političnim strankam, da v času izbire, ne presojajo "nevtralnosti", temveč se vsi skupaj skoncentriramo na program dela Varuha, ki lahko pomembno izboljša stanje pravic v državi. Inštrumenti, ki bi neodvisnost VARUHA tudi oukvirili so :
- Listina neodvisnosti in nevtralnosti: javna zaveza kandidata, protokoli izločitev, transparentnost stikov, prepoved strankarske dejavnosti.
- Kvartalna poročila DZ + mid-term hearing po 18 mesecih.
- Posvetovalni svet s predstavnikom vseh političnih skupin (neodločevalni) in redni sestanki s parlamentarnimi skupinami.
- Program omejen na skupne imenovalce (otroci, ranljive skupine, dobra uprava).
Na podlagi povedanega bom zato predlagal podpis LISTINE O NEODVISNOSTI, ki bi jo podpisal vsakokratni VARUH:
LISTINA NEODVISNOSTI IN NEVTRALNOSTI
kandidata za Varuha človekovih pravic Republike Slovenije
(javna zaveza integritete, odgovornosti in nepristranskosti)
1. Temeljna načela
Kot kandidat za Varuha človekovih pravic Republike Slovenije se zavezujem, da bom funkcijo, če bo imenovanje potrjeno, opravljal(a) izključno v skladu z načeli:
- ustavne zvestobe (vladavina prava, varstvo človekovega dostojanstva),
- neodvisnosti od vseh vej oblasti,
- nepristranskosti in politične nevtralnosti,
- javne odgovornosti in transparentnosti,
- ter načela dobre uprave, kot ga določa 41. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Varuh ni politični položaj, ampak varovalka zaupanja. Zato ta listina izraža mojo osebno, pravno in moralno zavezo, da bo delovanje Varuha temeljilo izključno na spoštovanju človekovih pravic, ne glede na politično, versko ali ideološko pripadnost posameznikov ali institucij.
2. Neodvisnost od političnih struktur:
- Nisem član nobene politične stranke, gibanja ali organizacije, ki neposredno ali posredno sodeluje v volilnih procesih.
- Zavezujem se, da v času mandata ne bom sprejemal funkcij, nalog ali članstev, ki bi lahko vplivala na videz neodvisnosti.
- Vsi stiki s predstavniki političnih skupin bodo evidentirani v javno dostopnem koledarju srečanj Varuha.
- Ne bom dajal javnih izjav, ki bi lahko bile razumljene kot politična podpora posamezniku ali skupini.
3. Integriteta in preprečevanje nasprotja interesov
- V vseh primerih, kjer bi obstajal kakršen koli videz pristranskosti, bom sprožil postopek samoizločitve in določil namestnika, ki bo zadevo obravnaval neodvisno.
- Sprejemam dolžnost objave vseh osebnih, poslovnih in finančnih interesov v skladu z načelom transparentnosti.
- Zavezujem se, da ne bom sprejemal daril, ugodnosti ali povabil, ki bi lahko vplivala na moje neodvisno odločanje.
4. Javna odgovornost in transparentnost
- Varuh bo pripravljal četrtletna poročila o delu za Državni zbor in javnost, ki bodo vključevala tudi pregled vseh izvedenih priporočil.
- Po 18 mesecih od nastopa funkcije se zavezujem k javnemu “pregledu sredi mandata” (mid-term hearing) pred Državnim zborom, z možnostjo vprašanj vseh poslanskih skupin.
- Uvedel bom odprt koledar Varuha, kjer bodo vsi uradni sestanki in stiki z javnimi funkcionarji javno dostopni na spletni strani institucije.
- Finančno in kadrovsko poslovanje urada bo predmet rednega notranjega in zunanjega nadzora ter javne objave ključnih kazalnikov uspešnosti (odzivnost, povprečni čas obravnave, stopnja izvedbe priporočil).
5. Posvetovalni svet za institucionalno ravnotežje
- Pri Varuhu bom ustanovil Posvetovalni svet za sistemsko upravljanje, v katerega bodo povabljeni predstavniki različnih družbenih okolij (npr. poslanskih skupin, akademije, civilne družbe, gospodarstva, lokalnih skupnosti).
- Svet ne bo odločal o posamičnih primerih, ampak bo spremljal učinke priporočil in institucionalne integritete Varuha.
- Delo sveta bo javno, zapisniki in priporočila pa bodo objavljeni na spletni strani Varuha.
6. Programska usmeritev – varuh kot skupni imenovalec
Delovanje institucije bom usmeril(a) predvsem v področja, kjer obstaja najširši družbeni konsenz in kjer človekove pravice niso ideološko pogojene:
- varstvo otrok in oseb s posebnimi potrebami,
- dostojanstvo starejših in ranljivih skupin,
- dobra uprava kot temelj učinkovitega in spoštljivega delovanja države,
- in preprečevanje sistemskih kršitev v upravnih, socialnih in davčnih postopkih.
7. Zaveza k trajni samopresoji
Varuh mora biti prva institucija, ki je pripravljena sama nase uporabiti načelo, ki ga zagovarja. Zato se zavezujem, da bom vsako leto opravil notranjo presojo skladnosti z načelom dobre uprave in neodvisnosti, s pomočjo zunanjih strokovnjakov, ter rezultate objavil javno.
8. Sklepna izjava
“Neodvisnost ni privilegij, ampak obveznost.
Nevtralnost ni brezbrižnost, ampak zaveza k pravičnosti.
Varuh človekovih pravic mora biti glas vseh – in stranka nikogar.”