Vprašanja in odgovori (Q&A) v zvezi s sprejemom kandidature za Varuha za človekove pravice – mag. Franc Derganc, dne 11.11.2025

 

1. V: Zakaj ste se odločili za kandidaturo za Varuha človekovih pravic?

O: Moja odločitev v tej fazi pomeni pripravljenost prevzeti odgovornost, če bo Predsednica Republike Slovenije presodila, da lahko prispevam k napredku sistema varovanja človekovih pravic v Sloveniji. Končna odločitev je njena; sam pa s tem izkazujem, da ne ostajam zgolj opazovalec, kadar obstaja možnost prispevati od znotraj.

Motivacija je preprosta: želim, da naši otroci podedujejo državo, v kateri pravice niso zgolj deklaracija, temveč dejanska izkušnja. Institucije to lahko zagotovijo, kadar delujejo odgovorno, spoštljivo in preventivno.

Primer iz prakse – odnos javnih organov do ljudi:
Ljudje pogosto poročajo, da se v postopkih počutijo ponižane, ne zaradi zakona, temveč zaradi tona, pristopa ali ravnanja uradne osebe. Pravica do spoštljive obravnave je del človekovega dostojanstva. Ko se ta izgubi, se izgubi tudi zaupanje v institucije.

Primer iz prakse – pravica do varnega in mirnega življenja:
Občutek ogroženosti se danes pojavlja tako zaradi lokalnih razmer (npr. nasilje, neintegrirana okolja, pomanjkanje socialnih storitev) kot zaradi širših geopolitičnih negotovosti, ki vplivajo na cene, socialno varnost in stabilnost.
Kadar je pravica do varnega in mirnega življenja omajana, ni več realno pričakovati, da bo rešitev zagotovil »nekdo drug«. V takih razmerah ima vsak posameznik možnost prispevati po svojih zmožnostih – nekdo z znanjem, nekdo s časom, nekdo z odgovornim delovanjem v institucijah.
Moja kandidatura je oblikovan odgovor na to potrebo.

2. V: Na kakšen način nastaja program kandidature za Varuha človekovih pravic?

O: Program nastaja na podlagi dejanskih potreb in izkušenj ljudi, ki se srečujejo s težavami pri uresničevanju svojih pravic. Program se sproti dopolnjuje na podlagi pobud, prejetih preko obrazca:
https://podio.com/webforms/30542708/2582252

Primer iz prakse:
Če občan opozori na dolge čakalne roke pri odločanju centra za socialno delo, se pobuda analizira in lahko vodi v predlog sistemske spremembe, ki določa maksimalne roke in odgovornost vodstva za njihovo spoštovanje.

3. V: Na čem temeljijo predlagane rešitve v programu?

O: Rešitve se opirajo na pogovore in ankete z župani ter na sodelovanje z združenji in posamezniki, ki delujejo na področju človekovih pravic. Namen je oblikovati rešitve, ki so izvedljive v praksi in skladne s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Primer iz prakse:
V občinah, kjer se pojavlja izziv neintegriranih romskih naselij, se je kot učinkovit izkazal model skupnega terenskega dela CSD, šole, zdravstvenega doma in občine, kar je zmanjšalo konflikte, povečalo vključevanje otrok v šolo ter izboljšalo občutek varnosti.

Primer iz prakse:
ESČP je večkrat presodilo, da je država odgovorna za škodo, ki nastane zaradi opustitve dolžnega ravnanja organa. Predlagano bo, da se pravica do povračila škode v primerih visokega tveganja »nedelovanja države« v praksi lažje uveljavlja.

4. V: Ali je program zaključen ali se bo še spreminjal?

O: Program je zasnovan odprto in razvojno. Prihaja iz konkretnih izkušenj ljudi in se sproti dopolnjuje glede na nove pobude.

Primer iz prakse:
Če se po uvedbi protokola za ravnanje z ranljivimi starši izkaže, da v praksi ne dosega želenih učinkov, se protokol dopolni na podlagi izkušenj izvajalcev, učinki pa se pregledno objavijo.

II. Program za delo Varuha temelji na treh ključnih točkah

1) V: Kaj pomeni izgradnja kriterijev uspešnosti?

O: Pomeni uvedbo meril, po katerih je mogoče oceniti, ali organi dejansko varujejo človekove pravice. Učinkovitost se presoja glede na doseganje jasnih ciljev (npr. zmanjšanje nasilja, hitrost postopkov, predvidljivost odločanja).

Primer iz prakse:
Kriterij uspešnosti za FURS lahko vključuje zakonitost odločb, trajanje postopkov in zagotovljeno pravico stranke do izjave. Če se določen delež odločb redno odpravlja v upravnem sporu, to kaže na potrebo po izboljšavah organizacije in postopkovnega dela.

2) V: Kako bo Varuh deloval preventivno?

O: Varuh bo spremljal tveganja za kršitve pravic in predlagal ukrepe še pred nastankom škode, zlasti v primerih, ko so posegi širšega obsega.

Primer iz prakse:
V kriznih razmerah (npr. epidemija ali povišana lokalna varnostna tveganja) se lahko predlaga uporaba regionalno prilagojenih ukrepov, kadar bi enotni ukrepi nesorazmerno posegali v pravice ljudi.

3) V: Zakaj je izobraževanje državljanov in oseb z javnimi pooblastili ključno?

O: Ker varstvo človekovih pravic temelji na spoštovanju in odgovornosti. Če državljani ne poznajo svojih pravic, jih ne morejo uveljaviti; če javni uslužbenci ne razumejo svoje odgovornosti, lahko pride do kršitev.

Primer iz prakse:
Usposabljanja zaposlenih na CSD glede komunikacije z uporabniki zmanjšajo konfliktne situacije in povečajo občutek spoštljive obravnave.