Preko naše internetne strani prodajamo izdelke narejene v Sloveniji, po celem svetu fizičnim osebam; končnim kupcem. Kako naj obračunamo DDV ?

Do sedaj smo DDV  20% računali tako kupcem iz EU, kot tudi  kupcem iz ostalih območij. Na internetnih straneh pa vidim, da recimo ameriška podjetja evropskim ne zaračunavajo davka. Ker bi bili radi še bolj konkurenčni na globalnem trgu, me zanima, kdaj oz. če sploh moramo zaračunavati davek kupcem izven EU ?

Naš odgovor:

Iz vprašanja izhaja, da stranko zanima pravna ureditev na področju prodaje blaga preko spletnega portala in sicer s strani zavezanca za DDV v R Sloveniji. V odgovoru bomo prikazali ureditev prodaje v države EU, izvoz ter tudi uvoz blaga, ki je pomemben z vidika preučitve konkurence, ki prodaja blago iz tretjih držav.

I.               Prodaja blaga v državo EU

V zvezi s prodajo blaga na daljavo je Davčna uprava Republike Slovenije objavila naslednje pojasnilo:

»O t. i. prodaji blaga na daljavo govorimo, kadar se prodaja blaga opravi končnim potrošnikom, blago pa jim odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz Slovenije v drugo državo članico. O prodaji blaga na daljavo ne moremo govoriti, če kupec sam prevzame blago. Pri nakupu blaga npr. prek kataloga ali interneta v Sloveniji se obračuna slovenski DDV, DDV države kupca pa v primeru, če je slovenski prodajalec pri prodaji blaga na daljavo identificiran za namene DDV v državi kupca.

Velja namreč, da je pri prodaji blaga na daljavo kraj dobave kraj, kjer se konča pošiljanje ali prevoz kupcu, če vrednost opravljenih dobav v isto državo članico preseže prag (35.000 ali 100.000 evrov), ki ga določi posamezna država članica. Dokler ta prag v posamezni državi članici ni presežen, ja kraj obdavčitve v državi članici, kjer se začne pošiljanje ali prevoz blaga. Ne glede na ta pogoj pa se davčni zavezanec lahko odloči, da bo kraj obdavčitve namembna država članica. V tem primeru mora izbiro priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti.

Ko kupec iz druge države članice po katalogu naroči blago pri prodajalcu v Sloveniji, mu bo ta obračunal slovenski DDV. Če pa se je prodajalec identificiral za namene DDV v državi kupca, bo moral kupcu obračunati DDV njegove države.

Navedeno velja le pri prodajah na daljavo iz Slovenije v drugo državo članico, ne pa za dobave v tretje države (npr. Hrvaško).«

Iz pojasnila, ki povzema določila 20. Člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 z vsemi spremembami, v nadaljevanju ZDDV-1) izhaja, da veljajo pri prodaji blaga končnim potrošnikom v EU posebna pravila, ki jih mora upoštevati zavezanec za DDV s sedežem v R Sloveniji (podobno ureditev imajo sleherni zavezanci za DDV iz EU). Slovenska ureditev je usklajena z ureditvijo v t.i. šesti DIREKTIVA SVETA 2006/112/ES , z dne 28. novembra 2006 (33. in 34. čl.).

V kolikor so izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 20. Člena ZDDV-1 in sicer:

a) dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katerih pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV, ali za katerokoli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;

b) dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega;

ter da (peti odstavek 20. člena):

a) dobavljeno blago niso trošarinski izdelki;

b) skupna vrednost teh dobav, brez DDV, opravljenih pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena v tej državi članici v enem koledarskem letu ne presega zneska, ki ga določi ta država članica in je objavljen na spletni strani Evropske komisije (od 28.012 EUR v Romuniji, 35.000 Avstriji do 100.000 EUR v Nemčiji, Italiji, Franciji itd.);

c) skupna vrednost teh dobav, brez DDV, v tej državi članici tudi v predhodnem koledarskem letu ni presegla predpisanega zneska;

velja, da mora zavezanec za davek (v konkretnem primeru oseba iz Slovenije, ki prodaja blago preko interneta) pri prodaji blaga, ki ga pošlje v EU končnemu kupcu, obračunati slovenski DDV.

V kolikor zavezanec za DDV preseže limite prodaje za posamezno državo (ali se samostojno odloči za registracijo v drugi državi), ki so navedeni v zgornjem sestavku, velja pravilo, da je potrebno opraviti registracijo za DDV v posamezni državi ter izpolnjevati obveznosti po nacionalni zakonodaji[1].

V kolikor podjetje, ki nima sedeža v EU opravlja prodajo blaga preko interneta velja, da mora podjetje opraviti registracijo v eni izmed držav EU, sicer tvega sankcije.

II.            Izvoz blaga – prodaja v tretje države

V kolikor ponudnik blaga dostavi blago v tujino, gre za oproščen izvoz blaga, skladno z določili 52. člena ZDDV-1 kjer je določeno, da so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti prodajalec ali druga oseba za njegov račun. V 82. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06 z vsemi spremembami) je določen način dokazovanja izvozne dobave. Zavezanec za DDV dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Skupnosti.

Če davčni zavezanec pošilja blago iz Unije po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena lahko uporabi tudi:

·       poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali

·       drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu ali pri hitri pošti.

Dokazila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:

·       ime in naslov oziroma firmo in sedež izdajatelja ter dan izdaje dokazila;

·       ime in naslov oziroma firmo in sedež davčnega zavezanca (izvoznika);

·       običajno trgovsko ime in količino blaga;

·       kraj in dan, ko je bilo blago izvoženo, oziroma kraj in dan, ko je bilo blago odposlano v tujino;

·       ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika blaga v namembni državi;

·       izjavo izdajatelja, da so bili podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je mogoče preveriti;

·       podpis in žig izdajatelja.

III.         Uvoz blaga – prodaja blaga končnim potrošnikom s strani osebe s sedežem v tretji državi

V kolikor končni potrošnik naroči blago od ponudnika izven EU, ki ga dostavi preko pošte velja, da gre za uvoz blaga, kar je podrobneje razloženo tudi na spletnih stranec CURS (ciitrano v nadaljevanju).

»Carinskih formalnosti ni potrebno opraviti za pošiljke, ki v Slovenijo prispejo iz drugih držav članic Skupnosti, razen če gre za blago, ki v Skupnosti še ni bilo sproščeno v prost promet, ali je poslano iz ozemelj, ki so izvzeta iz carinskega območja Skupnosti ali davčnih območij posameznih držav članic Skupnosti.

Za blago, ki prispe iz tretjih držav, morajo biti ob uvozu opravljene carinske formalnosti.

Za blago, ki prispe s pošto, so predpisane nekatere poenostavitve glede postopka carinjenja in posebnosti glede oprostitev predpisanih dajatev. Pošta pomeni Pošto d.o.o. Slovenije.

Poštne pošiljke za katere ni potrebno izvesti carinskega postopka so naslednje:

·       razglednice in pisma, ki vsebujejo le osebna sporočila;

·       pisma z braillovo pisavo;

·       tiskovine, ki niso zavezane plačilu dajatev ob uvozu (na primer katalogi, ceniki, navodila za uporabo, brošure in reklamni material, če se nanašajo na blago za prodajo ali najem, oziroma na prometne storitve, storitve zavarovanja ali bančne storitve);

·       občasne pošiljke blaga neznatne vrednosti, če niso zavezane plačilu uvoznih dajatev (pisemske pošiljke, paketne in druge pošiljke, ki vsebujejo drobna darila, reklamni material, drobne vzorce itd.), razen pošiljk, ki vsebujejo alkohol in alkoholne pijače, parfume in toaletne vode in tobak in tobačne izdelke;

·       pošiljke, ki vsebujejo javne listine, trgovsko korespondenco in poslovne knjige;

·       pošiljke, ki vsebujejo blago, ki je v skladu s 104. členom Uredbe Sveta št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti oproščeno uvoznih dajatev.

Za pisemske in paketne pošiljke, ki jim je priložena poštna carinska deklaracija (CN22 oz. CN23), carinsko deklaracijo vloži pošta v svojem imenu, vendar za račun prejemnika. Za te pošiljke prejemnik plača dajatve skupaj s poštnimi stroški, ko pošiljko prejme.

Za naslednje pošiljke je potrebno vložiti carinsko deklaracijo:

·       za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, katerega skupna vrednost presega 1000 EUR;

·       za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, ki so del redne serije istovrstnih operacij;

·       za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago, za katero se zahteva ali zaprosi odobritev nadomestil ali drugih zneskov oziroma povračilo dajatev, ali za blago, ki je predmet kakršnih koli prepovedi, omejitev oziroma drugih posebnih formalnosti;

·       če je carinska deklaracija oddana v pisni obliki, dana ustno ali pa z računalniško obdelavo podatkov. Deklaracijo mora vložiti prejemnik pošiljke sam ali pa za to pooblasti pošto ali špedicijo.

Carina se obračuna po predpisani stopnji od vrednosti blaga, ki je običajno razvidna iz računa, carinska vrednost pa se lahko ugotavlja tudi po vrednosti enakega ali podobnega blaga, uvoženega na carinsko območje Skupnosti, in po ostalih predpisanih metodah. Če je pošiljka brezplačna, je zanjo prav tako treba plačati uvozne dajatve.

Poštne pristojbine se do namembnega kraja v celoti vštejejo v carinsko vrednost, razen pri pošiljkah nekomercialne narave.

Pri carinjenju blaga se uporabijo stopnje iz carinske tarife, razen pri carinjenju blaga v pošiljki nekomercialne narave, kjer se pod določenimi pogoji lahko uporabi pavšalna carinska stopnja v višini 2,5%. Pavšalna carinska stopnja se ne more uporabiti, če:

·       vrednost pošiljke presega 700 evrov;

·       gre za blago, ki je oproščeno plačila uvoznih dajatev;

·       gre za blago za katerega velja carinska stopnja "prosto";

·       prejemnik zahteva uporabo stopnje, predpisane v carinski tarifi.

Pri vrednotenju blaga v pošiljkah nekomercialne narave se poštne pristojbine ne upoštevajo.

Plačila uvoznih dajatev so oproščene:

1.     pošiljke blaga, sestavljene iz blaga zanemarljive vrednosti, ki se pošiljajo neposredne iz tretje države prejemniku v Skupnosti, do skupne vrednosti 150 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, parfume in toaletne vode, tobak in tobačne izdelke.

2.     nekomercialno blago v majhnih pošiljkah nekomercialne narave, ki jo iz tretje države pošlje fizična oseba drugi fizični osebi, ki živi na carinskem območju Skupnosti. Pošiljka se šteje kot pošiljka nekomercialne narave, če:

·       je priložnostna;

·       vsebuje blago, namenjeno izključno osebni uporabi prejemnika ali njegove družine; glede na naravo in/ali količino blaga pa se vidi, da ne gre za komercialne namene;

·       pošiljatelj pošlje pošiljko prejemniku brezplačno;

·       skupna vrednost blaga, vključno s spodaj navedenimi izdelki,  ne presega vrednosti 45 evrov.

a) Tobačni izdelki:

·       50 cigaret, ali

·       25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali

·       10 cigar, ali

·       50 gramov tobaka za kajenje, ali

·       sorazmerna količino različnih navedenih tobačnih izdelkov.

b) Alkohol in alkoholne pijače:

·       destilirane pijače in žgane pijače z alkoholno stopnjo nad 22 % vol, ali nedenaturirani etilni alkohol z več kot 80 % vol: 1 liter, ali

·       destilirane pijače, žgane pijače in aperitivi z vinsko ali alkoholno osnovo, z alkoholno stopnjo največ 22 % vol: 1 liter, ali

·       peneča vina, desertna vina: 1 liter, ali

·       sorazmerna količina različnih navedenih alkoholnih pijač, in

·       mirna vina: 2 litra.

c) 50 gramov parfuma ali 0,25 litra toaletne vode.

Če skupna vrednost pošiljke, ki jo sestavljata dva ali več predmetov, presega 45 evrov, se oprostitev odobri za tiste predmete, ki bi bili oproščeni, če bi bili uvoženi ločeno, če se vrednost posameznega predmeta ne more razdeliti.

DDV se obračuna in plača po stopnji 20% oziroma 8,5% od davčne osnove (odvisno od vrste blaga), ki predstavlja carinsko vrednost skupaj s carino in drugimi dajatvami, ki se plačujejo pri uvozu.

Plačila DDV so oproščene:

1.     pošiljke neznatne vrednosti, poslane prejemniku kot pismo ali paket v skupni vrednosti do 22 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter parfume in toaletne vode

2.     pošiljke nekomercialnega blaga, ki jih fizična oseba s prebivališčem v tujini brezplačno pošilja fizični osebi na carinskem območju do vrednosti 45 evrov. Pošiljka se šteje kot pošiljka nekomercialne narave, če:

·       je priložnostna;

·       vsebuje blago, namenjeno izključno osebni uporabi prejemnika ali njegove družine; glede na naravo in/ali količino blaga pa se vidi, da gre za nekomercialne namene;

·       pošiljatelj pošlje pošiljko prejemniku brezplačno;

·       skupna vrednost blaga v pošiljki, skupaj z vrednostjo spodaj navedenih izdelkov, ne presega 45 evrov.

 a) Tobačni izdelki:

·       50 cigaret, ali

·       25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali

·       10 cigar, ali

·       50 gramov tobaka za kajenje, ali

·       sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov.

b) Alkohol in alkoholne pijače:

·       destilirane pijače in žgane pijače z alkoholno stopnjo nad 22 % vol.: 1 liter, ali

·       destilirane pijače, žgane pijače in aperitivi z vinsko ali alkoholno osnovo, z alkohola do največ 22 % vol., peneča vina, desertna vina: 1 liter, ali

·       mirna vina: 2 litra;

c) 50 gramov parfuma ali 0,25 litra toaletne vode;

d) 500 gramov kave ali 200 gramov ekstrakta ali esence kave; 

e) 100 gramov čaja ali 40 gramov ekstrakta ali esence čaja.

Če količine navedenih izdelkov v pošiljki presegajo zgoraj navedene količine, se DDV obračuna od  vrednosti celotne pošiljke.

Ob uvozu alkohola in alkoholnih pijač ter tobaka in tobačnih izdelkov se obračuna in plača tudi trošarina.  Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Carinski urad Ljubljana, Izpostava Pošta.«

                                                            Podpis: mag. Franc Derganc, www.taxin.si