ZAKAJ POJEM INTEGRITETA PO ZIntPK NE DELUJE

in zakaj tudi ne more, dokler ne uvedemo sistema upravljanja tveganj »ne-integritete«

Avtor: mag. Franc Derganc, 14.01.2026

 

1. Uvod: integriteta kot norma brez operativne nosilnosti

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je bil sprejet z jasnim namenom: okrepiti pravno državo, zaupanje javnosti in odgovorno ravnanje nosilcev javnih funkcij. Integriteta je v zakonu postavljena kot osrednji vrednostni in normativni pojem, ki naj bi preprečeval korupcijska tveganja in krepil legitimnost delovanja oblasti.

Vendar praksa zadnjih let kaže, da pojem integritete, kot je normativno oblikovan v ZIntPK, ne deluje učinkovito. Ne zato, ker bi bil cilj napačen, temveč zato, ker zakon integriteto obravnava predvsem kot vrednostno zahtevo, ne pa kot upravljano sistemsko funkcijo. Brez sistemskih orodij za upravljanje tveganj "ne-integritete", integriteta ostaja deklarativna kategorija, ki ne more nositi teže, ki ji jo zakon pripisuje.

 

2. Integriteta po ZIntPK: namen zakona in njegova notranja omejitev

ZIntPK integriteto opredeljuje kot pričakovano delovanje in ravnanje nosilcev javnih funkcij ter drugih zavezancev na način, ki krepi zaupanje javnosti v delovanje institucij. Namen zakona je preprečevanje korupcije in krepitev zakonitega, preglednega ter poštenega delovanja javnega sektorja (1).

V sodni praksi pa je večkrat poudarjeno, da je pojem integritete vsebinsko odprt in normativno nedoločen, kar pomeni, da zakon ne določa jasnih, vnaprej preverljivih standardov ravnanja. Upravno sodišče Republike Slovenije je opozorilo, da zakon integritete ne opredeli z natančnimi kriteriji, temveč jo veže na splošno presojo pričakovanega ravnanja v konkretnih okoliščinah (2).

Ta odprtost sama po sebi ni nujno sporna, postane pa problematična, kadar zakon ne vzpostavi operativnega sistema, ki bi takšno odprtost uravnotežil z jasnimi procesi, merili in odgovornostmi.

 

3. Integriteta ni osebna morala, temveč legitimno pričakovanje javnosti

Pomembna napaka v javnih razpravah o integriteti je njena redukcija na osebno moralo posameznika. Integriteta po ZIntPK ni vprašanje tega, ali nekdo ravna skladno s svojimi izjavami ali lastnimi vrednotami, temveč vprašanje, ali ravna skladno z legitimnimi pričakovanji ljudi, ki izhajajo iz zakona in narave javne funkcije.

Sodna praksa jasno ločuje med subjektivnim prepričanjem posameznika in objektivnim standardom ravnanja, ki ga terja funkcija. Posameznik ne more z naknadno razlago »drugačnega konteksta« ali lastnega razumevanja integritete razbremeniti odgovornosti, če je njegovo ravnanje objektivno spodkopalo zaupanje v institucijo (2).

Ko se integriteta razume kot osebna moralna kategorija, se pravni standard razgradi v mnenje, pravo pa izgubi svojo predvidljivost.

 

4. Ključni sistemski manko: odsotnost upravljanja tveganj ne-integritete

Največja slabost ZIntPK ni v tem, kar zakon prepoveduje, temveč v tem, česar ne zahteva. Zakon ne uvaja obveznega sistema upravljanja tveganj ne-integritete, ki bi vključeval:

• sistematično identifikacijo integritetnih tveganj,
• njihovo oceno glede verjetnosti in posledic,
• določitev nosilcev tveganj,
• preventivne in korektivne ukrepe,
• stalno spremljanje in poročanje.

V drugih reguliranih področjih (finance, varnost, javna naročila) je upravljanje tveganj temeljni mehanizem odgovornega delovanja. Pri integriteti pa zakon predpostavlja, da bo vrednostna norma sama po sebi proizvedla pravilno ravnanje. Ta predpostavka je v praksi napačna.

 

5. Meje nadzora ex post: kaj kaže sodna praksa

Komisija za preprečevanje korupcije deluje predvsem v okviru ugotovitvenih postopkov, torej naknadno, ko je domnevna kršitev že nastala. Upravno sodišče je v več zadevah opozorilo na omejitve takšnega pristopa.

V sodbi UPRS I U 1726/2019-10 je sodišče poudarilo, da ugotovitveni postopek ne more nadomestiti jasnih materialnih standardov in da mora biti presoja integritete posebej skrbna, saj posega v ugled in položaj posameznika (2).

V sodbi UPRS III U 101/2020-16 je sodišče ugotovilo napačno uporabo ugotovitvenega postopka v primeru, kjer bi moral organ uporabiti drugačen pravni režim, kar dodatno potrjuje, da sistem ni jasno normativno in procesno razmejen (3).

Sodna praksa tako razkriva temeljno težavo: nadzor ex post brez sistemskega preprečevanja ne more ustvariti stabilne kulture integritete.

 

6. Uradniki in nasprotje interesov: razširitev obveznosti brez orodij

ZIntPK se v zadnjih razlagah in praksi KPK vse bolj uporablja tudi za uradnike in uradnike na položaju, zlasti glede nasprotja interesov. Gre za pomembno razširitev varovalnega namena zakona.

Vendar ta razširitev ni bila pospremljena z uvedbo jasnih standardov in notranjih procesov, ki bi uradnikom omogočili, da tveganja prepoznajo in z njimi upravljajo. Posledica je povečana pravna negotovost, defenzivno ravnanje in formalizem, ne pa dejanska krepitev integritete (4).

 

7. Dognanja knjige Ko država gre predaleč

V knjigi Ko država gre predaleč – kandidat za varuha brez zaslišanja je na podlagi obsežne analize (vključno s 37 strokovnimi članki v prilogah) pokazano, kako sistem brez jasnih postopkov in odgovornosti proizvaja institucionalno gluhost in razgradnjo zaupanja.

Skupna ugotovitev teh analiz je, da pravni sistemi brez vgrajenih mehanizmov dobrega upravljanja ne zatajijo zaradi slabih ljudi, temveč zaradi slabih struktur. Integriteta brez sistemske opore postane selektivno uporabljeno orodje moči, ne pa varovalo posameznika (5).

 

8. Integriteta brez standardov: tiger brez zob

Integriteta, ki ni podprta s standardi, procesi in upravljanjem tveganj, ostane simbolna. Deluje kot deklaracija, ne kot mehanizem. Takšna integriteta je navzven močna, v praksi pa neučinkovita – t. i. tiger brez zob.

 

9. Sklep: brez Zakona o dobri upravi ostajamo pri moraliziranju

Če ne sprejmemo Zakona o dobri upravi (ZDU-8) kot sistemskega okvira (idejni osnutek je delo avtorja mag. Franc Derganca), ki bi integriteto povezal z upravljanjem tveganj, odgovornostjo in procesi, bomo ostali pri moralnih apelih. Moraliziranje pa ne spreminja sistemov.

Brez sistemske reforme voz pravne države vozi naprej – vendar po istih tirnicah, ki so zaupanje že izčrpale.

 

VIRI:

1. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), Uradni list RS.
2. Upravno sodišče RS, sodba I U 1726/2019-10.
3. Upravno sodišče RS, sodba III U 101/2020-16.
4. Komisija za preprečevanje korupcije, Nasprotje interesov za uradnike po ZIntPK, uradna pojasnila.
5. Derganc, F.: Opozorilo – volitve prihajajo v 2026, Modro poslovanje.
6. Derganc, F.: Ko država gre predaleč – kandidat za varuha brez zaslišanja, Modro poslovanje, zlasti analize in 37 strokovnih prispevkov v prilogah.

Viri (enotno, preštevilčeno; avtor: mag. Franc Derganc, razen kjer je posebej navedeno)

1. Derganc, F. Ko država gre predaleč – V3/V3.1 (PDF).
2. Derganc, F. Kandidatura za Varuha za človekove pravice – objave in zbirka dokumentov (spletna zbirka).
3. Derganc, F. Program kandidata za Varuha človekovih pravic – V 4.0 (2. 12. 2025).
4. Derganc, F. XII PROGRAM VARUHA – Ključne zaveze za poslance Državnega zbora.
5. Derganc, F. Ideja Nadkonvencije ZN o minimalnem jedru človekovih pravic in njen vpliv na varstvo posebej ranljivih skupin – V 4.0 (13. 12. 2025) + HTML + povzetek. in verzija, ki jo uporablja AI Analitik javne oblasti
6. Derganc, F. Nadkonvencija: “Konfucij po Eleanor Roosevelt v Ženevi 1948” (članek/PDF).
7. Derganc, F. Analiza dokumentov RTV in Gibanja Svobode z vidika varovanja človeka.
8. Derganc, F. Dopis: Spoštovana poslanka / spoštovani poslanec …; spoštovana predsednica republike …
9. Derganc, F. Vpliv Komisije EU27 (analiza odločitev 1. 10. 2025–31. 12. 2025) preko Vlade RS in odborov DZ na položaj človeka v Sloveniji (sklop).
10. Derganc, F. Načelo pozitivne obveznosti države in vloga treh vej oblasti pri varovanju človekovih pravic (6. 1. 2026) + povezane analize (inflacija, sankcije, preventivno varstvo).
11. Derganc, F. NADKONVENCIJA ZN o človekovih pravicah v multipolarnem svetu (članek).
12. Derganc, F. Kako naj se volivec odloča … (članek/PDF).
13. Derganc, F. Dostojanstvo družine kot obveznost države – Imeti otroke mora biti lepo (članek/PDF).
14. Derganc, F. Dostopnost kot merilo pravičnosti: (Ne)dostopni javni prostori za osebe z invalidnostmi (članek).
15. Derganc, F. Procesna in materialnopravna presoja sporazumne prekinitve delovnega razmerja … (M-2) (članek). in analiza.
16. Derganc, F. Razvojni program, javni interes in otrok kot indikator: zakaj “Made in Slovenia 2035 – predlog GZS” potrebuje merljive varovalke; KPI kot minimum legitimnosti razvojne politike (7. 1. 2026) (PDF).
17. Derganc, F. Ko skoraj petina mladih trpi zaradi anksioznosti … + A1, A2, A3 (7. 1. 2026) (sklop).
18. Derganc, F. Pravna analiza e-sporočila Evropske varuhinje človekovih pravic (vpliv na Zakon o minimalni plači).
19. Derganc, F. Razum kot preudarnost: božični nagovor … (članek).
20. Derganc, F. Kako FURS zmanjšuje napačne nadzore in krepi zaupanje + Pravilnik: upravljanje tveganj v FURS (idejni osnutek).
21. Derganc, F. Hitri odgovori kandidata (Q&A).
22. Derganc, F. AI Analitik javne oblasti (metodološki sklop).
23. Derganc, F. Poizkus nove osvetlitve izzivov dostopnosti javnih prostorov za invalide …
24. Derganc, F. Vloga (na Vlado RS) za udejanjanje človekovih pravic v javno-dajatvenih postopkih (15. 4. 2025).
25. Derganc, F. Kaj je Nadkonvencija – in zakaj je ključna za prihodnost Slovenije (članek).
26. Derganc, F. Konfucij po Eleanor Roosevelt v Ženevi 1948 (dodatna verzija).
27. Derganc, F. Kakšen je pingvin, vzgojen v jeziku kokoši? (članek).
28. Derganc, F. Ideja Nadkonvencije … – povzetek članka (in celotna verzija).
29. Derganc, F. Zakon o Svetu za gospodarski razvoj in blagostanje prebivalstva (idejni osnutek).
30. Derganc, F. Zakon o varstvu slovenskega jezika in pogojih sobivanja (idejni osnutek).
31. Derganc, F. Zakon o uspešnosti javne oblasti in varstvu pogojev človekovih pravic – ZUJAV-1 (V 2.0) (idejni osnutek).
32. Derganc, F. Ideja spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi zaradi težav pri udejanjanju pravic (idejni dokument).
33. Derganc, F. Minimalna plača med pravom, politiko in človekovimi pravicami (prispevek).
34. Derganc, F. Zakon o dobri upravi + Priloga: Obrazec KTS (standardizirano metodološko orodje sorazmernosti idejni osnutek zakona) in ZDU8 V3 (uporablja ga AI Analitik Javne oblasti)
35. Derganc, F. Zakon o sobivanju večetičnih in socialno različnih skupnosti (idejni osnutek).
36. Derganc, F. Zakon o podpori in storitvah za osebe s posebnimi potrebami – ZPSPP (V3) (idejni osnutek).
37. Derganc, F. DEBIROKRATIZACIJA KOT UDEJANJANJE USTAVE, Zakaj država ne deluje – in zakaj rešitev ni tehnična