Storitve sistema G2G bodo nedelujoče od sobote, 20. 12. 2025, od 16:00 do nedelje, 21. 12. 2025, do predvidoma 20:00 ure zaradi tehničnega vzdrževanja.
|
Družbe za pomorski prevoz morajo kupiti pravice do emisije, da se lahko gibljejo znotraj EU ali med EU in tretjo državo. Prevoz blaga s carinskega območja Unije in nanj ni možen, če ladjarska družba ne kupi in preda ustreznih pravic iz EU ETS. Od vključitve pomorskega prometa v EU ETS (2024), ladjarji dodajajo poseben strošek – EU ETS k osnovni ceni prevoza, zato so se skupni stroški prevoza že opazno povečali.70. člen Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (v nadaljevanju CZU) predpisuje, da je osnova za izračun uvoznih dajatev carinska vrednost blaga, ki zajema vrednost uvoženega blaga (vrednost, ki jo kupec plača ali jo bo plačal prodajalcu). Nadalje predpis v členu 71 in 72 CZU določa elemente transakcijske vrednosti, ki se v dejansko plačano ceno za blago vključijo ali izključijo. Člen 72 (f) CZU določa, da se v carinsko vrednost blaga ne vključijo uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba v Uniji plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga.Člen 71(e)(i) CZU določa, da je potrebno v carinsko vrednost blaga, všteti stroške prevoza blaga do carinskega območja Unije. Stroški prevoza dejansko vključujejo vse stroške, ne glede na to, ali gre za glavne ali stranske stroške, ki nastanejo v zvezi s prevozom blaga na carinsko območje Unije.Pravice iz ETS, naložene pomorskim prevoznikom so povezane s prevozom blaga na carinsko območje Unije, zato jih je potrebno vključiti v carinsko vrednost blaga v skladu s 71(e)(i) CZU. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) obravnava emisije toplogrednih plinov, vgrajene v blagu, navedenem v Prilogi I Uredbe (EU) 2023/956, ki se uvozi na carinsko območje Unije. Cilj okoljskega mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja...
|
Družbe za pomorski prevoz morajo kupiti pravice do emisije, da se lahko gibljejo znotraj EU ali med EU in tretjo državo. Prevoz blaga s carinskega območja Unije in nanj ni možen, če ladjarska družba ne kupi in preda ustreznih pravic iz EU ETS. Od vključitve pomorskega prometa v EU ETS (2024), ladjarji dodajajo poseben strošek – EU ETS k osnovni ceni prevoza, zato so se skupni stroški prevoza že opazno povečali.70. člen Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (v nadaljevanju CZU) predpisuje, da je osnova za izračun uvoznih dajatev carinska vrednost blaga, ki zajema vrednost uvoženega blaga (vrednost, ki jo kupec plača ali jo bo plačal prodajalcu). Nadalje predpis v členu 71 in 72 CZU določa elemente transakcijske vrednosti, ki se v dejansko plačano ceno za blago vključijo ali izključijo. Člen 72 (f) CZU določa, da se v carinsko vrednost blaga ne vključijo uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba v Uniji plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga.Člen 71(e)(i) CZU določa, da je potrebno v carinsko vrednost blaga, všteti stroške prevoza blaga do carinskega območja Unije. Stroški prevoza dejansko vključujejo vse stroške, ne glede na to, ali gre za glavne ali stranske stroške, ki nastanejo v zvezi s prevozom blaga na carinsko območje Unije.Pravice iz ETS, naložene pomorskim prevoznikom so povezane s prevozom blaga na carinsko območje Unije, zato jih je potrebno vključiti v carinsko vrednost blaga v skladu s 71(e)(i) CZU. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) obravnava emisije toplogrednih plinov, vgrajene v blagu, navedenem v Prilogi I Uredbe (EU) 2023/956, ki se uvozi na carinsko območje Unije. Cilj okoljskega mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja...
|
Od 12. 12. 2025 od 13.00 ne deluje CCN pošta z uporabo Outlooka, ker so težave z omrežnim prometom (HKOM - CCN). Priporočamo uporabo brskalnika, dokler z ITSM podporo in HKOM ne uredimo omrežnega prometa. URL: https://mail1.ccntc.ccncsi.int/owa/ Delovanje je ponovno vzpostavljeno 16. 12. 2025 ob 11.00.
|
Od 12. 12. 2025 od 13.00 ne deluje CCN pošta z uporabo Outlooka, ker so težave z omrežnim prometom (HKOM - CCN). Priporočamo uporabo brskalnika, dokler z ITSM podporo in HKOM ne uredimo omrežnega prometa. URL: https://mail1.ccntc.ccncsi.int/owa/ Delovanje je ponovno vzpostavljeno 16. 12. 2025 ob 11.00.
|
Če je davčni zavezanec v novembru 2025 opravljal transakcije znotraj Unije, za kar je dolžan predložiti rekapitulacijsko poročilo, morata biti evidenci predloženi do vključno 17. 12. 2025, da bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun DDV za november 2025. Če davčni zavezanec ni dolžan predložiti rekapitulacijskega poročila za november 2025, morata biti evidenci predloženi do vključno 24. 12. 2025, da bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun DDV za november 2025. Davčni organ namreč na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavi predizpolnjen obračun DDV za davčnega zavezanca, ki predloži evidenci davčnemu organu najpozneje tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, če davčni zavezanec sam še ni predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje.
|
Če je davčni zavezanec v novembru 2025 opravljal transakcije znotraj Unije, za kar je dolžan predložiti rekapitulacijsko poročilo, morata biti evidenci predloženi do vključno 17. 12. 2025, da bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun DDV za november 2025. Če davčni zavezanec ni dolžan predložiti rekapitulacijskega poročila za november 2025, morata biti evidenci predloženi do vključno 24. 12. 2025, da bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun DDV za november 2025. Davčni organ namreč na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavi predizpolnjen obračun DDV za davčnega zavezanca, ki predloži evidenci davčnemu organu najpozneje tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, če davčni zavezanec sam še ni predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V skladu z navedenim je za delavca, ki opravlja dopolnilno delo pri istem delodajalcu, potrebno predložiti dva REK-O obračuna z vrsto dohodka 1190 (dohodek iz DR, ki se ne všteva v davčno osnovo) in izbrati dohodninsko vrsto dohodka 1112 (zimski regres), na vsakem pa v polju A052 poročati višino zneska za zimski regres, ki zaposlenemu pripada v skladu z 2. členom ZPZR. Znesek zimskega regresa, ki je izplačan do višine pravice po navedeni določbi, se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino, niti se ne všteva v osnovo za prispevke.
|
Po pojasnilu pristojnega ministrstva (MDDSZ) imajo delavci, ki opravljajo dopolnilno delo po predpisih o delovnem razmerju, poleg pravice do polnega zimskega regresa iz zaposlitve za polni delovni čas, tudi pravico do sorazmernega dela zimskega regresa za dopolnilno delo. V skladu z navedenim je za delavca, ki opravlja dopolnilno delo pri istem delodajalcu, potrebno predložiti dva REK-O obračuna z vrsto dohodka 1190 (dohodek iz DR, ki se ne všteva v davčno osnovo) in izbrati dohodninsko vrsto dohodka 1112 (zimski regres), na vsakem pa v polju A052 poročati višino zneska za zimski regres, ki zaposlenemu pripada v skladu z 2. členom ZPZR. Znesek zimskega regresa, ki je izplačan do višine pravice po navedeni določbi, se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino, niti se ne všteva v osnovo za prispevke.
|
V skladu z navedenim je za delavca, ki opravlja dopolnilno delo pri istem delodajalcu, potrebno predložiti dva REK-O obračuna z vrsto dohodka 1190 (dohodek iz DR, ki se ne všteva v davčno osnovo) in izbrati dohodninsko vrsto dohodka 1112 (zimski regres), na vsakem pa v polju A052 poročati višino zneska za zimski regres, ki zaposlenemu pripada v skladu z 2. členom ZPZR. Znesek zimskega regresa, ki je izplačan do višine pravice po navedeni določbi, se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino, niti se ne všteva v osnovo za prispevke.
|
Po pojasnilu pristojnega ministrstva (MDDSZ) imajo delavci, ki opravljajo dopolnilno delo po predpisih o delovnem razmerju, poleg pravice do polnega zimskega regresa iz zaposlitve za polni delovni čas, tudi pravico do sorazmernega dela zimskega regresa za dopolnilno delo. V skladu z navedenim je za delavca, ki opravlja dopolnilno delo pri istem delodajalcu, potrebno predložiti dva REK-O obračuna z vrsto dohodka 1190 (dohodek iz DR, ki se ne všteva v davčno osnovo) in izbrati dohodninsko vrsto dohodka 1112 (zimski regres), na vsakem pa v polju A052 poročati višino zneska za zimski regres, ki zaposlenemu pripada v skladu z 2. členom ZPZR. Znesek zimskega regresa, ki je izplačan do višine pravice po navedeni določbi, se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino, niti se ne všteva v osnovo za prispevke.
|
|
|
|