V obravnavani zadevi gre za nepopolne račune in nepopolne priloge računov (naročilnic in pogodb, ki jih je tožnik sklenil z navedenimi dobavitelji) v tolikšni meri, da vsebinsko ni mogoče identificirati vrste in obsega opravljenih storitev, ki so bile tožniku zaračunane, kar posledično vpliva tudi na to, da je davčnemu organu onemogočen nadzor nad pravilnostjo pobiranja davka. Zato gre po presoji sodišča za takšno pomanjkljivost spornih računov in njihovih prilog, ki vpliva na samo vsebino pravice do odbitka vstopnega DDV in za relevantno okoliščino, ki že sama po sebi ne dopušča pravice do odbitka vstopnega DDV
|
Za vročanje odločb v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, se uporablja ZUP, ki v 87. členu določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni.
V primeru osebnega vročanja s fikcijo vročitve dan, ko je bilo pisanje puščeno v hišni predalčnik, ni pravno odločilen, saj ZUP veže pravne posledice na potek 15 dnevnega roka od prvega poskusa vročitve.
|
Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena.
Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti po presoji...
|
65. člen ZZdrS ni bil veljavna pravna podlaga za sklenitev pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe med javnimi zdravstvenimi zavodi (oziroma drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe) in gospodarskimi subjekti (torej tudi samostojnimi podjetniki). Na tej pravni podlagi je bilo javnim zdravstvenim zavodom pogodbe civilnega prava dovoljeno sklepati le z zdravniki kot fizičnimi osebami. Ker so pogodbe civilnega prava sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi, se ti aktivno pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na (z davčnopravnega vidika) neveljavni podlagi, ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja (tj. kot samostojni podjetnik).
Glede na to, da se v davčnem pravu, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na...
|
Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Slednje ne pomeni, da davčni organi niso dolžni ravnati v skladu s splošno veljavnimi načeli in pravili dokazovanja ter da takšno postopanje upravičuje vsakršno obdavčitev. Pomeni pa, da davčni organ v konkretnem primeru odloča z nižjo stopnjo zavesti, kot se sicer zahteva za zakonito odločbo oziroma odločanje, ki je skladno z načelom materialne resnice. Gre torej za odločanje, pri katerem dvom v resničnost nekega dejstva ali okoliščine sicer ni izključen, istočasno pa so razlogi, ki govorijo za resničnost nekega dejstva močnejši od razloga, ki govori nasprotno oziroma proti njegovemu obstoju.
V postopku je davčni organ tožniku omogočil dokazovanje dejstev, ki gredo njemu v prid glede na to, da je šlo za dokaze v njegovi sferi. Ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev...
|
Vloga za ugotovitev rezidentskega statusa po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) – prihod v Republiko Slovenijo IT HU GB Vloga za ugotovitev rezidentskega statusa po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) – odhod iz Republike Slovenije IT HU GB
|
Iz upravnega spisa izhaja, da so tožnica, A.A. in B.B. skupaj vložile (eno) vlogo za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste. V isti vlogi so tako vsebovani zahtevki treh strank. Toženka je v izreku izpodbijane odločbe odločila (zgolj) o zahtevku tožnice in o vseh nepremičninah, ki so predmet vloge. Pri tem pa iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da oziroma ali je tožnica lastnica nepremičnin, glede katerih je odločeno v izreku odločbe in tudi ne, da bi bili preostali vlagateljici, A.A. in B.B., obravnavani vsaka glede na predhodno ugotovitev o tem, ali je lastnica katere od nepremičnin, o katerih je odločeno v izreku odločbe.
|
Dohodkov, doseženih na podlagi sklenjenih pogodb ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. členu oziroma 36. členu ZDoh-2. Dohodki zdravnikov in diplomiranega zdravstvenika, plačani na podlagi računov, so po svoji ekonomski vsebini pravilno obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2, ker so bile te storitve po vsebini dejansko opravljene v odvisnem pogodbenem razmerju med delodajalcem in fizično osebo.
|
Davčni organ in toženka glede navideznosti poslov (kot enega od materialnopravnih razlogov) ne podata konkretnih razlogov, ki bi jih sodišče glede na konkretne tožbene ugovore, kjer tožnik zatrjuje, da so pogodbe veljavno sklenjene in da je bila to resnično volja pogodbenih strank, moglo preizkusiti. Davčni organ ne pojasni, katera dejstva glede navideznosti poslov so relevantna ter jih ne poveže v smiselno celoto, iz katere bi izhajal zaključek o navideznosti predmetnih pogodb (po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2), ki se pri obdavčitvi ne upoštevajo. Glede navideznosti predmetnih pogodb sodišče ne more preizkusiti dokazne ocene davčnega organa glede ekonomske vsebine poslov, na podlagi katerih dejstev in okoliščin, naj bi stranki predmetnih pogodb ne imeli resnega namena prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina predmetnih pravnih poslov in da je bil njun namen zgolj zunanjemu svetu prikazati, da med njima učinkujeta predmetni pogodbi s tako vsebino,...
|
Odločitev temelji na 7. točki prvega odstavka 74. člena ZDPPO-2, ki določa, da se za dohodke, podobne dividendam, štejejo: prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona, ali plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene....
|
V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnica v letu 2016 prejemala iz Nemčije dohodke od dveh izplačevalcev. Sporna pa je pravna narava teh dohodkov. Tožnica meni, da gre za odškodnino, ki ne zapade obdavčitvi z dohodnino (5. točka 27. člena ZDoh-2), toženka pa meni, da gre za pokojnino, ki jo je potrebno obdavčiti z dohodnino. Po mnenju sodišča je v obravnavanem primeru davčni organ ugotovil pravilno pravno naravo obravnavanih prejemkov tožnice in pravilno pravno podlago za obračun akontacije dohodnine, ko je presodil, da imajo obravnavani prejemki pravno naravo pokojnine in ne odškodnine, kot to trdi tožnica.
|
Komunalna taksa oziroma občinska taksa je javna dajatev in zato pod določbe OZ, ki urejajo obligacijska razmerja, ne sodi. Obenem pa je tudi ni šteti za davek iz 3. členu ZDavP-2 in zato ni podlage za uporabo določb o zastaranju, ki jih vsebuje ta zakon. Čim pa je tako in je dveletni zastaralni rok utemeljeno upoštevan pri odločitvi, je izpodbijana odločitev z ozirom na nesporne dejanske ugotovitve o poteku dveletnega zastaralnega roka za izterjavo obravnavane takse pravilna in skladna z zakonom oziroma z Odlokom o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto.
|
V konkretnem primeru se stroški postopka pobiranja davkov, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, štejejo za davek, v smislu 3. člena ZDavP-2, zato se zanje za zastaranje uporabljajo določbe 125. člena in 126. člena ZDavP-2 in ne določbe OZ, kot to napačno meni tožnik. Da gre za terjatev, ki je z vidika zastaranja neodvisna od same nedavčne terjatve, ki jo organ prve stopnje prejme v izvršitev (v konkretnem primeru sodne takse), izhaja iz dejstva, da terjatev iz naslova stroškov izdaje sklepa o davčni izvršbi nastane šele ob sami izdaji sklepa, pri čemer izvršljiv sklep o davčni izvršbi, s katerim so stroški naloženi v plačilo, postane tudi samostojen izvršilni naslov za njihovo izterjavo, v kolikor le-ti niso poravnani
|
V obravnavanem primeru je pri določitvi davčne osnove za odmero DPN potrebno upoštevati peto alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, pri čemer ocenjena vrednost predmetnih nepremičnin, ki jo je opravil sodno zapriseženi izvedenec ustrezne stroke, med strankama ni sporna. Prvostopenjski in pritožbeni organ po mnenju sodišča nista pravilno upoštevala konkretne vsebine Pogodbe o razdelitvi solastnine, ki jo je tožnica 29. 4. 2016 sklenila z A.A. in Sporazuma o parcelaciji in cenitvi nepremičnine ter nista pravilno ugotovila dejanskega stanja in sicer: kaj in po kakšni vrednosti je bilo v okviru razdelitve solastnine preneseno na drugega solastnika.
|
|
|
Po določbi šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 je materialno dokazno breme za nižjo davčno osnovo na davčnem zavezancu. Zavezanec pa lahko doseže nižjo davčno osnovo, če pojasni vir premoženja, ki ga je prejel v inšpiciranem obdobju. Če davčni zavezanec zmore to dokazno breme, odpade obdavčitev po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Nadaljnje dokazno breme ima tudi davčni organ, če s svojimi trditvami oporeka temu, kar zatrjuje davčni zavezanec v prid manjši davčni osnovi. Ker so take nasprotne navedbe davčnega organa usmerjene v utemeljevanje višje davčne osnove, tudi zanj velja, da mora dokazati zatrjevana dejstva. Breme dokazovanja se torej v postopku premešča v odvisnosti od tega, kdo dejstva zatrjuje. Navedeno poleg tega pomeni, da je dokazni uspeh za dane trditve nujno odvisen od dosegljivosti dokaznih sredstev in da dokazne zahteve ne smejo biti nemogoče v smislu, da se davčnemu zavezancu nalaga (oziroma pričakuje) predložitev dokazov, s katerimi ne...
|
Tožena stranka se je sama odločila, da bo s tožnico kljub neizpolnjevanju pogojev za opravljanje dela novinar reporter sklenila pogodbe civilnega prava, pri čemer je medsebojno sodelovanje trajalo kar šest let in pol. Očitno je štela, da ima tožnica ustrezne delovne izkušnje za opravljanje tega dela. Ker je s tožnico sklenila pogodbe civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja, se je ta način izognila svojim obveznostim, ki bi jih imela kot delodajalec do tožnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Okoliščina, da je tožnica po trditvah tožene stranke nekajkrat odklonila s strani dnevnega urednika odrejeno delo, ob dejstvu, da se to dogaja tudi pri delavcih, ki so v delovnem razmerju, ne pomeni, da tožnica dela ni opravljala po navodilih in pod nadzorom delodajalca, zlasti ker je šlo le za nekaj primerov takšne odklonitve.
|
Dejstvo, da je občina prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ji ne daje pravice vstopiti v davčnopravno razmerje med zavezancem in davčnim organom, da bi kot stranka ali stranska udeleženka sodelovala v odmernem postopku, postopku vračila nadomestila. Prav tako nima pravice do vlaganja pravnih sredstev oz. do sodnega varstva zoper te vrste odločb.
|
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam.
Pritožnik ima možnost oz. dolžnost priložiti nov obračun po 353.a členu ZDavP-2, če se s predizpolnjenim obračunom ne strinja, poleg tega ima možnost popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2, s čimer je zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
|
Portal eDavki omogoča, da zavezanec pooblasti drugega zavezanca za delo z obrazci znotraj portala eDavki. Z urejanjem (dodelitev, preklic, sprememba) EDP pravic zavezanec (pooblastitelj) dovoli ali ne dovoli drugemu zavezancu (pooblaščencu), da v imenu pooblastitelja vnaša, vlaga in pregleduje vložene dokumente ter ima vpogled v podatke pooblastitelja. Pooblaščenec, v skladu z obsegom danega pooblastila, dobi tudi dostop do določenih podatkov pooblastitelja, ki imajo naravo davčne tajnosti ali osebnega podatka.
EDP pravice lahko zavezanci sami urejate v elektronski obliki prek portala eDavki ali pa izpolnite / natisnite in lastnoročno podpišete vlogo v fizični obliki ter jo dostavite na pristojni finančni urad.
Obveščamo vas, da imate v portalu eDavki na voljo vloge z navodili za pooblaščanje (vključno s postopkom pooblaščanja v elektronski obliki in postopkom pooblaščanja v papirni obliki):
• Vloga za splošno zunanje pooblaščanje (EDP-PE). Navodila. • Vloga za zunanje pooblaščanje (EDP-PE). Navodila. • Vloga za notranje pooblaščanje (EDP-PI). Navodila.
Pripravili smo tudi novo vlogo za pooblaščence s katero se pooblaščenec enostransko odpove danemu pooblastilu. Tudi to vlogo lahko odda pooblaščenec v elektronski obliki prek portala eDavki ali pa izpolni / natisnite in lastnoročno podpišite vlogo v fizični obliki ter jo dostavi na pristojni finančni urad:
• Vloga za odpoved pooblastila (EDP-PR). Navodila.
|