Tožnik z ugovori, ki se na izpodbijani sklep o davčni izvršbi ne nanašajo, ne more biti uspešen. Konkretnih ugovorov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep pa tožnik ne navaja.
|
V navedeni zadevi je potrebno kot materialni predpis pri izračunu obresti upoštevati specialni predpis, ki velja za carinske in uvozne dajatve, to pa je v danem primeru CZS. 15. V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, da odločba, s katero je bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku za povračilo, ne bi bila izvršena v roku treh mesecev po njenem sprejetju. Pač pa gre za situacijo, ko obresti predvidevajo nacionalne določbe.
|
V postopku je bilo ugotovljeno, da ugotovljeni znesek predstavlja razliko med porabljenim denarjem in virom denarja, ki je bil ugotovljen na podlagi podatkov gibanja denarja pri tožnici. Navedeni znesek predstavlja višino davčne osnove, od katere je bil tožnici odmerjen davek v skladu s petim odstavkom 68. člena ZDavP-2. Pri kupoprodajni pogodbi je šlo za navidezen pravni posel, zaradi česar tožnici niso priznani prejemki iz naslova prodaje navedene nepremičnine. Vse okoliščine v zvezi s predmetno prodajo in dejstva, ugotovljena v postopku, izkazujejo, da je predmetni pravni posel prodaje nepremičnine navidezen.
|
V konkretnem primeru je bila posojilna pogodba sklenjena zgolj navidezno. Njene verodostojnosti pa tožnik ni uspel izkazati. Okoliščine nakupa nepremičnine kažejo na to, da je bila posojilna pogodba napisana naknadno, z namenom izognitve davčnih obveznosti, zaradi česar davčni organ ni upošteval učinkov navedene posojilne pogodbe.
|
Prvostopenjski organ je ugotavljal, ali je na podlagi objektivnih okoliščin na strani tožnika tožniku mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. V postopku pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik poleg obravnavanih spornih družb, ki so MT, posloval še s tremi MT, vse v vlogi podizvajalcev za enostavna gradbena dela. Sodišče se strinja z oceno prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da navedeno ne more biti naključje. Iz ugotovitev v postopku pa tudi izhaja, da je tožnik posloval drugače pri „spornih“ poslih v primerjavi s posli (primerljivimi dobavitelji), glede katerih v postopku niso bile ugotovljene nezakonitosti.
|
Na podlagi 12. drugega odstavka 148. člena ZDavP-2 12 se davek lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka. V obravnavi zadevi gre za tak primer. Tožnik se ni statusno preoblikoval, kot to možnost določa Zakon o gospodarskih družbah. Tožnik je bil kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz poslovnega registra, s čimer naj bi formalno prenehal opravljati svojo dejavnost. Iz okoliščin konkretnega primera pa izhaja, da je dejansko opravljanje njegove dejavnosti potekalo še naprej (na istem naslovu, z isto delovno silo in istimi osnovnimi sredstvi) preko novoustanovljene družbe B. d.o.o.. Zato je tudi po presoji sodišča bila tako dejansko prenesena dolžnikova dejavnost, ki jo je dolžnik tako brez prekinitve opravljal tudi naprej.
|
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker je davčni organ predmetne komisijske prodaje rabljenih osebnih vozil opredelil kot navidezne posle, kot jih določa tretji odstavek 74. člen ZDavP-2. Tožniku se očita, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo utajo davka. Davčni organ je v predmetnem postopku ugotovil, da je tožnik za navidezne slovenske komitente na podlagi ponarejenih računov dobaviteljev iz drugih članic EU (Belgije in Italije) na slovenskem trgu komisijsko prodal rabljena osebna vozila in obračunal DDV le od svoje komisijske provizije, namesto od prodajne cene vozila. Posledično je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril plačilo razlike DDV po stopnji 20% od davčne osnove, ki pa jo predstavlja prodajna cena rabljenega osebnega vozila, navedena na spornih računih, iz katerih je izločil obračunan DDV od komisijske provizije. Sodišče se strinja z navedbami prvostopenjskega organa ter, da v obravnavanem primeru...
|
Tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od računa, ki se nanaša na prodajo zemljišča. Pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi česar pogoj za izročitev notarsko overjene pogodbe s strani prodajalca nepremičnine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, ni bil izpolnjen. Za potrebe presoje pravilne uporabe davčne zakonodaje mora biti prenos lastninske pravice opravljen tako, da zadosti pravno veljavnemu prenosu lastninske pravice po Stvarnopravnemu zakoniku. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
|
|
|
Finančne institucije zato prosimo, da si še pred začetkom testiranja, torej v tednu od 15. 5. 2017 dalje, uredijo sledeče: - Pred začetkom testiranja je potrebno na portalu beta eDavki registrirati strežniški certifikat. Navodila za registracijo so v prilogi Tehničnega protokola, v primeru težav naj se finančne institucije obrnejo na tehnično podporo eDavki: sd.fu(at)gov.si. Po uspešni registraciji naj finančne institucije na navedeni e-naslov pošljejo potrditev, da je registracija certifikata uspela.
- Profil za testno okolje z vsebovanim javnim ključem digitalnega certifikata za podpisovanje datotek naj finančne institucije pošljejo preko B2B kanala.
Oba zgornja koraka veljata tudi za produkcijsko poročanje. Uporabi se portal eDavki in profil za produkcijsko okolje.
|
Zato zavezance pozivamo, da svoje zapadle obveznosti poravnajo najkasneje do 19. 5. 2017, da ne bo prihajalo do dvakratnega plačila. Zavezanci, pri katerih bo opravljen pobot, bodo o opravljenem pobotu prejeli obvestilo.
|
|
|
|
V konkretnem primeru so glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZDen odločilna dejstva, (1) da so bile nacionalizirane nepremičnine tožnikom vrnjene 19. 10. 2007, (2) da sta bili zavezanki za vrnitev toženki, (3) da tožniki ves čas trajanja denacionalizacijskega postopka niso mogli gospodariti z nepremičninami, ki so bile v celoti namenjene kamnolomski dejavnosti in (4) da so bili zaradi tega prikrajšani, saj bi v primeru, da bi jim bila zemljišča vrnjena ob uveljavitvi ZDen, le-ta sami oddajali v zakup nosilcu kamnolomske dejavnosti. Ta dejstva so tožniki zatrjevali in zanje ponudili dokaze, sodišče pa jih je ugotovilo in pri odločitvi tudi upoštevalo. Metoda, po kateri naj izvedenec, postavljen ob odsotnosti drugih dokazov, ugotovi višino prikrajšanja, pa v njihovo trditveno in dokazno breme ne sodi. Je stvar izvedenca in njegovega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ne drži torej, da bi moralo sodišče upoštevati neprerekane trditve tožnikov...
|
Predvsem neupoštevanje, da je pojem leasing zbirni pojem, sestavljen iz vrste pojavnih oblik, povzroča napake pri analiziranju pravne narave konkretne pogodbe.
|
Glede na to, da je bil v obravnavanem primeru sklep o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti z dne 26. 10. 2015, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana, v obnovljenem postopku izdana odločba, pravnomočno odpravljen, je sodišče glede na podane razloge (da v obnovljenem postopku izdana odločba brez sklepa o obnovi oziroma ob odpravljenem sklepu o obnovi ne more obstati) in ob upoštevanju predstavljenega stališča Vrhovnega sodišča tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (nepravilna uporaba zakona) ter izpodbijano, v obnovljenem postopku izdano odločbo odpravilo.
|
davek na premoženje se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam, ali ga daje v najem. V skladu z 2. točko 19. člena ZDO pa se davek ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi.
|
Uslužbenci Mobilnega oddelka Finančnega urada Novo mesto so 23. 4. 2017 opravljali finančni nadzor na območju mejnega prehoda Obrežje. Pri pregledu prtljage potnikov avtobusa slovenskih registrskih oznak, ki opravlja prevoze potnikov na redni liniji Makedonija – Slovenija, so v dveh potovalnih torbah našli pakete, ovite v PVC folijo. Zaradi suma tihotapljenja prepovedane droge je bil iz enega paketa vzet vzorec in opravljen preliminarni test, ki je nakazal, da gre za prepovedano drogo – marihuano. V prtljagi se je nahajalo 27 kg marihuane. Zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, je bila zadeva predana Policiji. Gre za trend tihotapljenja marihuane iz držav nekdanje Jugoslavije v države zahodne Evrope. Uslužbenci mobilnih oddelkov so že v zadnjem trimesečju leta 2016 na mejnih prehodih s Hrvaško v treh primerih odkrili skupno 132 kg omenjene droge.
|
|
|
Finančna uprava RS je objavila zbirne podatke o prirejanju klasičnih in posebnih igrah na srečo za leto 2016.
Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji
|