|
|
|
|
|
|
Dodano vprašanje: - Vprašanje 14: V lasti imam stanovanje, ki meri manj kot 160m2, v katerem imam prijavljeno stalno bivališče. Ali moram vložiti napoved za odmero davka od premoženja kljub temu, da mi davka ne bo treba plačati?
Obdavčitev z davkom od premoženja (1. izdaja)
|
Na posodobljenem seznamu oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanja goriva je glede na prejšnji seznam ena sprememba, in sicer je pod zaporedno številko 64 kot upravljavec naprave dodan Petrol, d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana, ki mu je Agencija Republike Slovenije za okolje dne 21. 5. 2018 izdala odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva št. 35486-40/2018. Navedena odločba je bila izdana za napravo na lokaciji Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem, ki je bila pred pravno pripojitvijo dne 3. 5. 2018 k družbi Petrol, d.d. Ljubljana v upravljanju družbe Petrol Energetika d.o.o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
|
|
|
Finančna uprava RS je v drugem in hkrati zadnjem svežnju z datumom odpreme 31. 5. 2018 poslala še zadnjih 568.983 informativnih izračunov dohodnine za leto 2017. Od 31. 3. 2018, ko je bilo zavezancem izdanih prvih 959.789 informativnih izračunov, jih je tako letos skupaj izdanih 1.528.772.
Celotno sporočilo za javnost
|
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se določeno dejanje, katerega edini cilj oziroma razlog ni pridobitev davčne ugodnosti, lahko opredeli kot zloraba drugih predpisov iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
|
|
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko zahtevo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 vloži tudi univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca?
|
Iz določb ZKZ in OZ je zaključiti, da je določitev ene cene za vsa v prodajo ponujena zemljišča, tudi v primeru prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, dovoljena, torej v dispoziciji ponudnika.
V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot "paket" (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč (kriterij glede na obseg v prodajo ponujenih zemljišč) je v sodno upravni praksi uveljavljen kriterij in ga je organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil.
|
Iz določb ZKZ in OZ je zaključiti, da je določitev ene cene za vsa v prodajo ponujena zemljišča, tudi v primeru prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, dovoljena, torej v dispoziciji ponudnika.
V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot "paket" (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč (kriterij glede na obseg v prodajo ponujenih zemljišč) je v sodno upravni praksi uveljavljen kriterij in ga je organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil.
|
|
|
|
Ob ugotovitvi, da je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala že zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, in ne zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja od domnevno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 14. 2. 2014 oziroma podredni zahtevek za priznanje teh pravic do odločitve sodišča prve stopnje, kar bi pomenilo do 6. 5. 2016. Za čas po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, do katerega je prišlo že na podlagi samega zakona, tožnik ne more biti upravičen do reintegracije in reparacije.
|
Na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov se na območjih, ki jih določi občina z odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča. Podatke, ki so podlaga za odmero NUSZ, posreduje občina pristojnemu finančnemu uradu, ki izda odločbo.
Z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine, 1. 1. 2014, so prenehali veljati zakoni, ki so določali obdavčitev s področja nepremičnin, med njimi tudi Zakon o stavbnih zemljiščih ter Zakon o graditvi objektov, omenjeni zakon pa je razveljavil tudi občinske odloke, ki natančnejše določajo to vrsto obdavčitve. Marca 2014 je Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o nepremičninah, pri čemer je ponovno vzpostavilo prejšnje stanje obdavčitve nepremičnin, s tem pa tudi obdavčitev z NUSZ. Tako se za namene obdavčitve od odločitve Ustavnega sodišča naprej uporablja določbe razveljavljenih zakonov in občinskih odlokov v obliki, kot so veljali pred uveljavitvijo razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine. Sprejem novih odlokov je omogočil šele Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017, ki je stopil v veljavo 12. 12. 2015.
Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2017 izvedlo naknadni nadzor zakonitosti nad izvajanjem predpisov s področja NUSZ za dvanajst naključno izbranih občin. Glede na to, da predpisi, ki urejajo nadomestilo, ne dopuščajo sprememb in dopolnitev odlokov o nadomestilu, je ministrstvo občinam naložilo naj v roku pripravijo in sprejmejo nove odloke, in sicer do 30. 12. 2017. Devet od teh občin je sprejelo nove odloke, dvema občinama je bil rok za sprejem novega odloka podaljšan v leto 2018, za eno občino pa bo uveden postopek za razveljavitev posameznih določil odloka pred Ustavnim sodiščem. Ministrstvo bo naknadne nadzore zakonitosti izvajalo tudi v letu 2018.
Davčni organ je pri odmeri NUSZ dolžan upoštevati veljavne občinske odloke, veljavnost točke ter podatke, ki mu jih za odmero posreduje...
|
Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti:
2017
|
|
|
V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko so se pri tožniku v zvezi s spornimi poslovnimi prostori spremenili dejavniki v tem smislu, da je tožnik z navedenimi prostori, s katerimi je imel namen opravljati z DDV obdavčeno dejavnost (prodaja), prešel v neobdavčljivo dejavnost (najem), zato mora davčni organ pri ocenjevanju, kakšen namen je imel tožnik s predmetnimi poslovnimi prostori in kdaj se je ta namen spremenil, izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Na strani tožnika je, da dokaže, kakšen namen ima v zvezi s konkretno nepremičnino, na strani davčnega organa pa je, da se argumentirano opredeliti do vseh navedb in dokaznih predlogov, ki jih je predlagal tožnik. Kot merilo za presojo transakcije, kar zadeva DDV, se šteje tudi namen pogodbenih strank, če ga je mogoče razbrati iz objektivnih elementov.
|