Seznam EE-opreme vključuje tarifne oznake Kombinirane nomenklature, kamor se posamezni proizvodi EE-opreme razvrščajo v skladu s carinskimi predpisi, in razrede EE-opreme, v katere se uvršča odpadna EE-oprema v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
Seznam EE-opreme po kombinirani nomenklaturi za leto 2018, z veljavnostjo od 1. julija 2018 dalje, vsebuje glede na zadnji objavljeni seznam iz leta 2012 naslednje spremembe:s seznama je bilo brisanih deset tarifnih oznak (v njihovem primeru namreč ne gre za EE- opremo skladno z njeno osnovno opredelitvijo, ker proizvodi zajeti v tarifni oznaki ne vsebujejo električnih proizvodov ali v izogib ponavljanju tarifnih oznak - proizvodi so zajeti v drugi tarifni oznaki), dodanih je bilo štirinajst tarifnih oznak za proizvode (stroji za obdelavo lesa in podobni aparati, LED sijalke, fotonapetostni paneli, elektronske cigarete, interaktivne elektronske igrače, proizvodi, ki izhajajo iz skupne predhodne tarifne oznake 8543 70 90), seznam je bil ažuriran glede na spremembe v sami kombinirani nomenklaturi (v obdobju od leta 2012 do 2018 je prišlo do sprememb pri osemindevetdesetih tarifnih oznakah s seznama).Osnova za obračunavanje okoljske dajatve za polletni obračun okoljske dajatve za obračunsko obdobje januar – junij 2018 je seznam EE-opreme iz leta 2012. Obračune okoljske dajatve morajo zavezanci za plačilo okoljske dajatve predložiti do 20. julija 2018.
Osnova za obračunavanje okoljske dajatve za polletni obračun okoljske dajatve za obračunsko obdobje julij – december 2018 je nov objavljen seznam EE-opreme, z veljavnostjo od 1. julija 2018. Obračune okoljske dajatve morajo zavezanci za plačilo okoljske dajatve predložiti do 20. januarja 2019.
|
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, pri čemer tožnik v obravnavani zadevi v pritožbi in tožbi ne ugovarja konkretnim podatkom, ki se navajajo v izpodbijanem sklepu in odločbi o pritožbi.
|
Na posodobljenem seznamu oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanja goriva je glede na prejšnji seznam ena sprememba, in sicer pod zaporedno številko 16 pri upravljavcu GORENJE KERAMIKA d.o.o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje, ki mu je Agencija Republike Slovenije za okolje dne 7. 6. 2018 izdala odločbo o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva št. 35483-39/2018-3. Upravičenost do oprostitve plačila okoljske dajatve za gorivo, ki se rabi v mali napravi SI-95 na lokaciji Gorenje 1b, 3327 Šmartno ob Paki je upravljavcu prenehala z dnem 1. 1. 2018 kot je določeno v izreku ugotovitvene odločbe.
|
Dostavek v izreku, da mora toženec od prisojenega zneska obračunati in plačati davek ter tožniku izplačati neto znesek, predstavlja konkretizacijo zakonske obveznosti toženke, ki nastane šele po pravnomočnosti pravdnega postopka, zato lahko predstavlja le dodatno opozorilo tožencu, da izvrši zakonsko obveznost obračuna in plačila davka. Zaradi svoje pojasnilne narave sodi v obrazložitev sodne odločbe, kadar bo sodišče prisojalo denarne zneske, ki so po davčni zakonodaji predmet obdavčitve. V izrek sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov in v katerem mora sodišče odločiti o postavljenih tožbenih zahtevkih in v njihovih mejah, pa takšen dostavek ne sodi.
|
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, in z njo ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka po 68. a členu ZDavP-2. Kot pravilno navede pritožbeni organ, so skladno z določbami ZDavP-2 zoper odmerno odločbo stranki zagotovljena pravna sredstva in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Iz istega razloga tožnik ugovorov, s katerimi uveljavlja nezakonitost odmerne odločbe tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.
|
Po določbah OZ so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Gre za načelo pacta sunt servanda, ki pove, da so stranke dolžne izvrševati svoje obveznosti, ki so jih sprejele, in kar v primeru prodajne pogodbe velja tako za kupca kot za prodajalca. V konkretnem primeru to načelo ni bilo upoštevano, saj kupec B.B. kupnine v pogodbenem roku in na način, dogovorjen s pogodbo ni plačal. Pač pa je bila nemudoma (že 8. 1. 2009) med prodajalcem (kot posojilodajalcem) in kupcem (kot posojilojemalcem) sklenjena posojilna pogodba za pretežni del dogovorjene kupnine, kar kaže na to, da sta stranki že ob sklepanju pogodbe vedeli, da kupec ne bo plačal kupnine in da torej pogodba v bistvenem ne bo izpolnjena.
Na nezmožnost kupca, da plača dogovorjeno kupnino in s tem izpolni obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb, kaže tudi pogodba o prenosu delnic v zavarovanje, ki nosi zgolj podpisa obeh udeležencev v...
|
Iz predložene dokumentacije ni razvidna povezava med pogodbo, naročilnicami in računi. Naročilnice se namreč na sklenjeno pogodbo ne sklicujejo, prav tako se računi ne sklicujejo na naročilnice, ki jih je tožnik predložil skupaj s prejetimi računi. Količina opravljenih storitev ni navedena v nobenem od predloženih dokumentov (računih, naročilnicah ali v pogodbi). Ugotovitve količine opravljenih storitev pa po presoji sodišča tudi ne omogoča cena 8 EUR na uro, ki izhaja iz treh od petih naročilnic. Ta namreč omogoča le preračun zaračunanega zneska v število ur, torej izračun števila zaračunanih ur, ne pa preveritve obsega storitev, ki so bile dejansko opravljene. Tožnik namreč ni predložil pogodbeno dogovorjenega obračuna del po dejansko opravljenih količinah, kot podlage za potrditev in plačilo prejetih računov. To pa pomeni, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, obsega storitev in s tem izpolnitve vsebinskih pogojev za odbitek vstopnega DDV, ni...
|
Obveščamo vas, da je mesečno obdobje DDV – 1806 (junij 2018) odprto.
|
Zatrjevanega posojilnega razmerja ne izkazujejo predložene listine. Izvirnik posojilne pogodbe ni bil predložen ne v davčnem in tudi ne v sodnem postopku. S tem, ko na predloženi kopiji ni overitve (podpisa), ni izkazan niti dejanski čas njene sklenitve, oziroma ponareditev overitve celo kaže na to, da je bil dejanski čas njene sklenitve lahko različen od tistega, ki je naveden na predloženi kopiji pogodbe in ki ga zatrjuje tožnik v tožbi in pred tem že v davčnem postopku. Sicer pa gre tako pri pogodbi kot pri vseh ostalih predloženih listinah za listine, ki jih je mogoče sestaviti naknadno, njihovo vsebino pa prilagoditi ugotovitvam davčnih organov. Poleg tega se zneski vračil posojila, ki so razvidni iz predložene listine, ne ujemajo z načinom vračanja, dogovorjenim s pogodbo, zatrjevanje o pologih navedenih zneskov na tožnikov bančni račun pa ostaja, čeprav je breme dokazovanja na strani tožnika, na ravni povsem splošne in s tem neizkazane trditve.
|
Inšpektorji Finančne uprave RS so v tesnem sodelovanju s policisti in kriminalisti na območju Murske Sobote izvedli uspešno akcijo usmerjeno v odkrivanje in preprečevanje nedovoljenega prirejanja igre na srečo.
Celotno sporočilo za javnost
|
Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2018 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2017 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 31. julija 2018, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register.
Celotno sporočilo
|
Uslužbenci mobilnega oddelka Finančnega urada Maribor so v začetku junija na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pri opravljanju finančnega nadzora opravili pregled vstopnega osebnega vozila z bosanskimi registrskimi oznakami, ki ga je vozil državljan Bosne in Hercegovine z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Pri pregledu prtljažnega prostora in odstranitvi rezervnega kolesa so posumili, da rezervno kolo ni prazno. Rezervno kolo je bilo nato pregledano z rentgenskim aparatom za pregled prtljage. Nadaljnji pregled rezervnega kolesa z rentgenskim aparatom je potrdil utemeljenost suma. V pnevmatiki rezervnega kolesa so odkrili v alu folijo zavite omote tablet znamke Flormidal (učinkovina midazolam, ki na podlagi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog spada v III.).
Uslužbenci mobilnega oddelka so prekinili izvedbo nadaljnjih aktivnosti in obvestili Policijo zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika. V rezervnem kolesu je bilo odkrito skupno nekaj čez 10.600 tablet znamke Flormidal.
|
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati na podlagi drugega odstavka 147. člena OZ. To pa ne pomeni, da oškodovani upniki nimajo ustreznega odškodninskega varstva neposredno zoper člane organov pravne osebe na podlagi posebnih materialnopravnih predpisov (ZFPPIPP in ZGD-1). Vendar pa revizija ne izpodbija stališča o odsotnosti tožnikove aktivne legitimacije za uveljavljenje odškodninskega zahtevka na podlagi teh predpisov.
|
|
Dejstvo, da je namen zaščite dobrovernega pridobitelja iz 64. člena SPZ ter dobrovernega posestnika iz 43. člena SPZ v zagotavljanju varstva pravnega prometa, ne pomeni, da je imel zakonodajalec z uzakonitvijo navedenih določb namen poseči v obligacijskopravna razmerja iz naslova odgovornosti za pravne napake na način, da v primeru prodajalčeve originarne pridobitev lastninske pravice na prodani premičnini izključi njegovo odgovornost za pravne napake iz 488. člena OZ. Pravna narava prodajalčeve odgovornosti iz 488. člena OZ je namreč takšna, da je njegova odgovornost podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere.
Ker je toženec prodal tožniku vozilo, ki je bilo predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje tožnikove lastninske pravice, je imela njegova izpolnitev pogodbe značilnosti izpolnitve s pravno napako.
|
Vrhovno sodišče ne dvomi, da je pravilna razlaga (a) točke drugega odstavka 1. točke 6. člena Direktive 2000/26/ES takšna, da je pasivna legitimacija tožene stranke podana zgolj v primeru, če v treh mesecih po tem, ko je oškodovanec naslovil odškodninski zahtevek na zavarovalnico vozila, ki je povzročilo nesrečo, ali na njenega pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, zavarovalnica ali njen pooblaščenec za obravnavo odškodninskih zahtevkov ni dal obrazloženega odgovora na vse točke zahtevka.
V skladu z načelom skladne razlage prava EU je potrebno 1. točko tretjega odstavka 42j. člena ZOZP razumeti tako, da je pogoj "rešitve zahtevka" izpolnjen, če odgovornostna zavarovalnica oziroma njen pooblaščenec na odškodninski zahtevek obrazloženo odgovorita v roku treh mesecev. Tak sklep je z vidika ustaljenih metod razlage 42.j člena ZOZP v luči 6. člena Direktive 2000/26/ES logičen. Ker je tožnikov odškodninski zahtevek kot pooblaščenka...
|
V odločbi navedeni pravni viri v celoti pritrjujejo stališču sodišč prve in druge stopnje, da je odločilen kriterij, naveden v 4. točki Priloge I k ZDDV-1, da so izdelki namenjeni izključno za osebno rabo. Ker je Priloga I v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZDDV-1 sestavni del zakona, tudi opredelitve medicinske opreme v 10. točki prvega odstavka 50. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (ki je podzakonski predpis) ni mogoče razlagati brez upoštevanja navedenega temeljnega kriterija, opredeljenega v ZDDV-1. Glede na dejansko ugotovitev, da so bile dobavljene vrečke namenjene uporabi v transfuzijskih centrih tožeče stranke, je pravilno stališče, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za uporabo nižje davčne stopnje pri dobavi spornega blaga tožeči stranki.
|
Predmetni DPN je bil tožniku odmerjen na podlagi njegove napovedi, ki jo je 12. 2. 2016 predložil davčnemu organu. Tožnik navaja, da je bil od odsvojitve iste nepremičnine že odmerjen in tudi plačan DPN v letu 2009, kar posledično pomeni dvakratno obdavčitev prenosa iste nepremičnine. Drži, da je res bil dvakrat obdavčen promet za isto nepremičnino, vendar pa ne na podlagi istega pravnega posla. Za dvakratno obdavčitev bi šlo le, če bi bilo dejansko in pravno stanje enako v obeh primerih. V letu 2009 je bil obdavčen promet predmetne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe z dne 1. 12. 2009, ki jo je tožnik sklenil s kupcem A. d.o.o. V predmetni zadevi pa je bil DPN odmerjen na podlagi prodajne pogodbe, ki jo je tožnik sklenil 10. 2. 2016 s kupcema B.B. in C.C. Iz navedenega izhaja, da dejansko in pravno stanje za odmero DPN ni isto. V obravnavani zadevi gre za drug davčni dogodek in za ločene davčne postopke. V tem davčnem postopku se odloča le o tožnikovi...
|
Ker je DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, med drugim tudi stališče, da se prejemnik računa, ki je podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira le, če je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je prejemnik računa vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi (subjektivni element). Obravnavano zadevo je zato treba presojati s tega vidika. Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamične objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prejemnik računov vedel oz. mogel vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo, pa so v pozitivni zakonodaji nedoločene. Subjektivni element, kot razlog zavrnitve...
|
Iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil davčnemu organu predložen obračun DDV, iz katerega bi izhajalo preplačilo DDV. Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV pa ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega davčnega dolga (enako Vrhovno sodišče RS v sodbah X Ips 296/2015 z dne 1. 6. 2016 in X Ips 33/2016 z dne 15. 12. 2015).
|