Vpogled v spise je opravil pooblaščenec tožnice, vpogled pa mu je davčni organ omogočil v skladu s pooblastilom, to je (samo) v delu, ki se nanaša na prijavo premoženja tožničinega moža. Ker se dokumentacija družbe C. d.o.o. in KPK ni nanašala na prijavo premoženja, pooblaščencu ni bila pokazana. Glede na takšno stanje stvari ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do vpogleda v upravne spise iz 82. člena ZUP in s tem o kršitvi pravil postopka, še posebej ne takšni, ki bi tožnici onemogočila, da se izreče o okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločitev in s tem o bistveni kršitvi pravil davčnega postopka.Dokazno breme, od kod ji denar za kupnino za nepremičnini, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZDavP-2 je bilo na tožnici in ni bila dolžnost davčnega organa, da to ugotavlja in dokazuje. Zato mu ni mogoče očitati, da „ni z ničemer dokazal, da bi obstajal kakršenkoli dokaz, da je tožnica prejela ta denarna sredstva od kogarkoli...
|
Predlagana prisilna poravnava po eni strani kaže, da se tožeča stranka poskuša izogniti plačilu davka po odločbi, in po drugi strani, da ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko poravnala naloženo davčno obveznost. Kar oboje pomeni, da se utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena, s tem pa so, kot pravilno ugotavlja že davčni organ prve stopnje, podane okoliščine, ki opravičujejo izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi določb 111. člena ZDavP-2.
|
|
|
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Zavrnitev se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. V vsakem primeru pa mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena.Dokazi revidenta, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni. Revident namreč z njimi ni dokazoval dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi lahko bila pravno odločilna glede spornega dejstva, da je revident na podlagi stornacij prejel premoženjsko korist.Glede na dikcijo prvega odstavka 125. in petega odstavka 126. člena ZdavP-2 je zastaranje začelo teči, ko bi bilo treba davek od nenapovedanih dohodkov odmeriti.
|
Sodišče prve stopnje je v novem sojenju odločalo le o razliki med odmero po 16,6667 % in 20 % stopnji, torej o vrednosti 28.333,43 EUR, kolikor znaša seštevek zneskov 9.389,43 EUR in 18.944,00 EUR, razvidnih iz izreka izpodbijane sodbe. Ker revident sodbe ne izpodbija v delu, v katerem je zanj ugodna, to je glede odločitve 9.389,43 EUR, je v reviziji upoštevna zgolj še vrednost 18.944,00 EUR, ki pa ne dosega mejne vrednosti za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Iz pravnih vprašanj, ki jih postavlja revident, da bi utemeljil dovoljenost revizije je razvidno, da se ne nanašajo na vsebino izpodbijane sodbe, katere predmet je bilo zgolj vprašanje, ali je treba DDV odmeriti po 16,6667 % ali 20 % stopnji. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti pravna vprašanja, zaradi katerih naj se revizija dovoli, pomembna po vsebini zadeve. V obravnavanem primeru so torej vprašanja, ki so pomembna po vsebini zadeve, lahko...
|
V petek, 31. marca 2017, se izteče zakonski rok za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za koledarsko leto 2016. Davčni obračun so dolžne predložiti vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vključno z nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov (in dejanskih ali normiranih odhodkov), in sicer za vse kmetijske dejavnosti svojega kmečkega gospodinjstva.
Celotna novica
|
V petek, 31. marca 2017, se izteče zakonski rok za predložitev davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2016. Obračun morajo do navedenega roka predložiti davčni zavezanci, ki imajo davčno obdobje enako koledarskemu letu. Poleg davčnih zavezancev – domačih pravnih oseb, morajo davčni obračun do navedenega roka predložiti tudi pravne osebe tujega prava, če so v letu 2016 v celoti ali delno opravljale dejavnost oziroma posle v Sloveniji ali če so imele kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
Celotna novica
|
Glede zastaranja pravice do izterjave glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
|
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik davčnemu organu predlagal obračune DDV s prirejenimi podatki. Ti se nanašajo na poslovanje s povezano osebo, pri čemer je ugotovljeno, da je šlo za neverodostojne knjigovodske listine v smislu SRS, zaradi česar ni vodil poslovnih knjig v skladu s SRS 21 in 31. členom ZDavP-2 ter ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDavP-2.
|
Predmet tega postopka je v skladu z določbo 175. člena ZDavP-2 le odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo, ker se tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal po sklepu o davčni izvršbi. Vsebinska presoja ugovorov v zvezi z obstojem dolga v pritožbenem postopku zoper odločbo, izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2, ni več možna.
|
Davčni organ je odločil na pravni podlagi 97. ZDavP-2. Po navedeni določbi se zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, če ni z zakonom drugače določeno. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožniku z izvršljivo odločbo naloženo plačilo DDV, da je rok za plačilo potekel, in da tožnik tega zneska do izdaje izpodbijane odločbe tudi ni plačal. Po presoji sodišča v času izdaje izpodbijane odločbe oz. v času, ko je davčni organ odločal, je imel podlago v določbi šestega odstavka ZDavP-2 za pobotanje oz. je zahtevani DDV tožniku vrnil na način, kot to določa navedena določba ZDavP-2, tako, da se je pobotala tožnikova obveznost, ki je zapadla v plačilo 3. 5. 2014 z obstoječim dolgom oz. s tožnikovo terjatvijo do davčnega organa iz naslova presežka iz obračuna DDV-O, ki ga je tožnik zahteval z obračunom DDV-O...
|
Ob upoštevanju veljavne davčne zakonodaje in zakonodaje, ki ureja statusno preoblikovanje gospodarskih subjektov (ZGD-1), je davčno ugodnost v obliki davčne nevtralnosti potrebno priznati tistim odvetnikom - zasebnikom, ki izpolnjujejo za takšno obravnavo zakonsko predpisane pogoje iz 303. člena ZDavP-2 in pogoje iz točk 2 a) do 2 d) četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 in ki so se statusno preoblikovali (ob smiselni uporabi določb ZGD-1 glede statusnega preoblikovanja podjetnika v povezavi z določbami ZOdv) s prenosom poslovnega premoženja (podjetja) na novo odvetniško družbo (d.o.o.).
|
Določba četrtega odstavka 303. člena ZDavP-2 glede rokov za priglasitev je materialna določba in ne le postopkovna ter pomeni enega od pogojev, ki mora biti izpolnjen, da se lahko uveljavi davčna obravnava, kar pomeni, da gre za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za ugodnejšo davčno obravnavo.
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 21: Kako pridobimo namensko digitalno potrdilo za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov?
- Vprašanje 22: Kako prevzamemo namensko digitalno potrdilo za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov?
FURS mobilna Mini blagajna (1. izdaja)
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 44: Obveznost izdajanja računov za dobave v okviru malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (316.a člen ZDavP-2)?
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 45: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika velja tudi za šole, ki so identificirane za namene DDV, za prodajo izdelkov na šolskih bazarjih?
- Vprašanje 46: Ali mora prodajalec na izdanem računu kupcu identificiranemu za namene DDV, na računu navesti identifikacijsko številko kupca?
Računi (1. izdaja)
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 32: Kdaj lahko preneha identifikacija za DDV davčnemu zavezancu – kmečkemu gospodinjstvu, ki je bilo v letu 2016 identificirano za namene DDV po uradni dolžnosti?
- Vprašanje 33: Identifikacija tuje fizične osebe s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, ki ima v Sloveniji registrirano dejavnost samostojnega podjetnika (s.p.) in začasno prebivališče?
Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV (1. izdaja)
|
Če zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo ugotovljeni prihodki in odhodki na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V zadevi ni sporno, da je tožnik preprodajal prehranska dopolnila, kar v konkretnem primeru pomeni, da davčni zavezanec prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki. V zadevi bi bilo torej treba po presoji sodišča upoštevati ne le 76. in 77. člen ZDavP-2, pač pa tudi načela davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti, ki jih določajo 4., 5. in 6. člen ZDavP-2 ter v kolikor se ugotovi, da so podani pogoji za oceno davčne osnove, le-to opraviti v smislu 12. člena ZDDPO-2 tako za prihodke kot tudi za odhodke.
|
Upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Upravni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže tudi v primeru, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.
|
V danem primeru je pravilno uporabljen tretji odstavek 135. člena ZDavP-2, ki govori o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, povezan z dejstvom, da se sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ne vroči v primerih, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora, ki ga je drugostopni organ v svoji odločbi tudi pojasnil. Po mnenju sodišča je bilo tožniku omogočeno sodelovanje v postopku, saj je bil o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora obveščen, pa se ga ni udeležil in je naslednji delovni dan (ponedeljek) pri davčnem organu podal izjavo. Pripomb na zapisnik z dne 19. 1. 2013 ni podal, čeprav je to možnost nesporno imel. Trditev, da sobota zvečer ob 21. uri za tožnika, ki je že v zrelih letih, ni razumen čas inšpiciranja, in da mu iz tega razloga ni mogoče očitati kršitve predpisov, navedenih v izpodbijani odločbi, ne vzdrži resne in na pravni podlagi utemeljene presoje.
|
Za kvalificirano podjetniško dejavnost je odločilno, da se opravlja trajno in ne priložnostno, da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo nato tudi samostojno opravlja. Pri tem pa uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Omenjenih relevantnih okoliščin pa tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje. Dohodkov doseženih na podlagi sklenjenih spornih pogodb tako tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. oziroma 36. členu ZDoh-2.Okoliščine, ki so privedle do sklepanja spornih pogodb po mnenju sodišča niso bistvene za obdavčitev, saj je naloga davčnega organa, da v zadevi odloči v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi. Ti pa v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 določajo, da se vzpostavljena razmerja oziroma opravljena izplačila presoja po vsebini in ne na podlagi formalne opredelitve...
|