Sklenjeni APA sporazum davčnemu zavezancu zagotavlja, da davčni organ ne bo zahteval dodatnih prilagoditev za transakcije, ki so predmet sporazuma, če bo davčni zavezanec tekom obdobja veljave sporazuma, izpolnjeval vse zakonske določbe in določbe sporazuma. Kot je določeno v 14. f členu ZDavP-2, sklenjen APA sporazum ne omejuje pravic davčnega organa pri izvrševanju njegovih pooblastil.
Pisna pobuda in vloga za APA se vloži na naslov:
- Elektronski naslov: gfu.fu(at)gov.si
- Pisno na naslov: FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Generalni finančni urad
Uprava za nadzor
Oddelek za transferne cene
Šmartinska 55
1000 Ljubljana
|
Ni sporno, da je tožnik v skladu s pogodbo sporno družbo kupil za kupnino 600,00 EUR. V napovedi za odmero davka, ki jo je vložil sam, je kot odsvojitveno vrednost deleža družbe navedel znesek 7.500,00 EUR. Spora tudi ni, da je zavezanec za davek v družbi, ki jo je kupil in nato podaril sinu in poslovnemu partnerju, najel posojilo v znesku 7.497,00 EUR in obveznost plačevanja z aneksom k posojilni pogodbi prenesel na nova družbenika družbe. Tudi po mnenju sodišča zato omenjeni znesek predstavlja vrednost družbe ob odsvojitvi deleža sporne gospodarske družbe, ki se v skladu z določili ZDoh-2 upošteva pri odmeri davka od dobička iz kapitala.
|
Ključni pogoj za zavarovanje je torej pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZDavP-2 izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem sodišče poudarja, da za zavarovanje plačila davčne obveznosti zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi.
|
Tretji odstavek 135. člena ZDavP-2 dovoljuje davčnemu organu, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne s predhodno izdanim sklepom o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora. Navedeno je pomembno za primere, ko davčni organ izvaja nadzor s točno določenim namenom, ko je za učinkovitost oziroma uspešnost nadzora pomemben nenajavljen obisk davčnega inšpektorja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru. Davčni organ ni vdrl v računalnik, kot to navaja tožnik. V določbah 18. člena ZDS-1, ki določajo pooblastila inšpektorja, je imel podlago tako za pregledovanje podatkov v elektronski obliki, kot tudi za njihovo kopiranje in nadaljnjo obdelavo oziroma analizo (točke 6.a do 6.c petega odstavka 18. člena ZDS-1). Davčni organ torej ni prekoračil pooblastil, ki mu jih daje zakon. Za pregled in...
|
Postopek davčne preiskave se uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, zato tožnik nima prav, ko uveljavlja, da je davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 pomenila poseben davčni postopek. V tej fazi postopka se tako še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavezanca s področja upravnega prava in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Taki upravni spisi oziroma dokumenti upravne zadeve v času davčne preiskave torej sploh niso obstajali in niso bili vodeni. Zato pred začetkom davčnega postopka tožnik ni dobil pravice do vpogleda v dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba.
|
Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za zaposlenega pri zavezancu za davek dohodke iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po 127. členu ZDoh-2 oziroma dohodek iz delovnega razmerja po 3. členu ZPSV od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost po 8. - 14. členu ZPSV. Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za ostale, ki niso zaposleni pri društvu, drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po stopnji 25%.Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ in to samo v primeru, če spremeni izpodbijano odločitev. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov, kot to izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP. Pri tem je prvostopni organ v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopnega organa glede...
|
Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika izven statusnega preoblikovanja je, možen tako v primeru nadaljnjega obstoja samostojnega podjetnika kot tudi v primeru njegovega formalnega prenehanja z izbrisom iz poslovnega registra. V obravnavanem primeru je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz poslovnega registra, s čimer naj bi formalno prenehal opravljati svojo dejavnost. Iz okoliščin konkretnega primera pa izhaja, da je dejansko opravljanje njegove dejavnosti brez prekinitve potekalo naprej (na istem naslovu, z isto delovno silo in istimi osnovnimi sredstvi) preko novoustanovljene družbe B. d.o.o.
|
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter zato pri ugotavljanju obstoja davčne obveznosti ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.Izpodbijani sklep nima zadostnih razlogov glede verjetnega obstoja davčne obveznosti (in s tem glede že omenjenega ključnega pogoja za zavarovanje davčne obveznosti) ter je zato podana procesna kršitev. Vendar pa razloge sklepa v tem delu pravilno in v celoti dopolni organ druge stopnje s svojo odločbo ter na ta način skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP, po katerem pritožbeni organ...
|
Sodišče se pridružuje stališču davčnega organa, da ob nepredloženih potrdilih o gotovinskem plačilu in zgolj pavšalni navedbi tožnika o času plačila (leto 2008), dvigov gotovine ni mogoče povezati s plačili, ki so bila po navedbah tožnika opravljena na podlagi predloženih ponudb, predračunov in računov, še zlasti v povezavi z ugotovitvami o razpolaganju tožnika z gotovino (gotovinski pologi), katere vir je ostal nepojasnjen.Stališče tožnika, da bi moral davčni organ resničnost predloženih izjav dodatno preveriti z zaslišanjem prič, ki ga tožnik ni predlagal, ob upoštevanju obrnjenega dokaznega bremena, ne drži. ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme v tem pogledu na zavezancu. Zavezuje ga le, da se z ustrezno obrazložitvijo izreče do navedb, dokaznih predlogov in izvedenih dokazov, kar je, kot že navedeno, davčni organ v obravnavani zadevi...
|
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa zaradi ekonomičnosti postopka prednost, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Vendar pa navedeno ne pomeni, da so vsa ostala dokazna sredstva neprimerna za dokazovanje dejstev v davčnem postopku. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi je predvidena za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni in predvsem za primere, ko davčni organ ugotavlja poslovno voljo, namene oz. subjektivnost davčnega zavezanca v poslovnih dogodkih. Načeloma mora davčni organ dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Zavrnitev dokaza, pa se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno.
|
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). Sodišče še dodaja, da je odlog izvršbe oziroma zadržanje začete izvršbe, o kateri odloča davčni organ uradoma, po naravi stvari mogoč le ob vloženi pritožbi zoper odmerno odločbo oziroma ob vloženi pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi, ne pa tudi v primeru pritožbe zoper upravni akt, s katerim se tožniku davek ne nalaga oziroma s katerim se davčna obveznost prisilno ne izterjuje, kot je to v obravnavanem primeru.
|
Ob nespornem opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov kot samostojni podjetnik je tožnik s svojim načinom poslovanja onemogočal davčno izvršbo, ki je bila, ob upoštevanju davčnega dolga (cca. 200.000,00 EUR) z rubeži gotovine v blagajni uspešna le v minimalnem delu. S prenosom dejavnosti na družbo B. d.o.o. je tožnik na družbo v celoti prenesel tudi prihodke, ki jih je pred tem dosegel z opravljanjem samostojne dejavnosti, kar ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep, da je bila dejavnost tožnika kot davčnega dolžnika na družbo B. d.o.o. prenesena z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka.
|
Dosedanja Priloga 4 je nadomeščena s štirimi novimi obrazci. Več o novostih glede samoprijav oziroma predlaganju obračunov v okviru inšpekcijskega postopka v letu 2017.
Davčni zavezanec, ki oddaja davčni obračun/obračun prispevkov za socialno varnost ali popravek davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora na podlagi 140.a člena ZDavP-2, kot Vrsto dokumenta pri oddaji davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma popravka davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost izbere Samoprijavo, pripadajoče obresti po stopnji 5 % pa izračuna na obrazcu Samoprijava 1, 2, 3 ali 4. Obrazec Samoprijava - 1 je splošni obrazec za vse vrste obračunov, razen za DDV, DFS, REK obrazce in obračun prispevkov za socialno varnost. Obrazec Samoprijava – 2 je priloga k samoprijavi za REK obrazce, Samoprijava – 3 za obračune prispevkov za socialno varnost, Samoprijava – 4 pa je obračun DDV in DFS.
Enak način oddaje obrazcev Samoprijava velja tudi v primeru, ko zavezanec oddaja davčni obračun/obračun prispevkov za socialno varnost oziroma popravek davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost na podlagi 55. člena ZDavP-2, le da v tem primeru izračuna pripadajoče obresti po stopnji 3 %. Podrobnejša navodila glede pravilnega izpolnjevanja obrazcev Samoprijava so objavljena na tej spletni povezavi (povezava na spletno mesto, kjer so objavljeni obrazci in navodila).
Samoprijava (obrazec Samoprijava - 1) za trošarine je že informacijsko podprta, tako da morajo davčni zavezanci obrazce oddati prek portala eCarina. Ostali obrazci, ki še niso informacijsko podprti, se oddajo prek eDavkov, in sicer kot priloga obračuna ali kot Lastni dokument. Nadgradnja obrazca Samoprijava v okviru posamezne vrste davčnega obračuna bo postopna. Ko bo pri posameznem davčnem obračunu omogočena...
|
Brezplačna mobilna aplikacija Finančne uprave RS, ki se imenuje miniBlagajna, omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Aplikacijo je mogoče od 29. 12. 2016 prenesti iz Trgovine Play. V iskalnik omenjene trgovine vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali miniBlagajna in aplikacijo naložite na mobilno Android napravo.
Ključne funkcionalnosti mobilne aplikacije so: izdaja davčno potrjenih gotovinskih računov; tiskanje računov; pregled vseh izdanih računov za poslovni subjekt; možnost prikaza izdanih računov za posameznega operaterja, blagajno ali poslovni prostor; izdaja računa fizični osebi ali davčnemu zavezancu; izdaja: računa, računa za predplačilo in računa s predplačilom; izvoz podatkov (Excel, za davčni pregled); in še mnogo več.
Ostale funkcionalnosti mobilne aplikacije, tehnične zahteve in navodila za uporabo so objavljene na spletni strani.
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 43: Obveznost izdajanja računov za dobavo posebnih kultur po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2?
- Vprašanje 44: Obveznost izdajanja računov za dobave v okviru malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (316.a člen ZDavP-2)?
Računi (1. izdaja)
|
Tekom finančne preiskave in opravljenega inšpekcijskega nadzora je bilo pri davčnemu zavezancu A d.o.o. ugotovljeno, da je v letih od 2008 do 2012 sklenil 121 posojilnih pogodb s klavzulo »na odpoklic« s fizično osebo A.A.- zaposlenim, ki je v tem obdobju opravljal naloge poslovodje oz. prokurista. Posojila so se v pretežni meri izplačala v gotovini na blagajni, le v nekaj primerih z nakazili na TRR fizične osebe.Skupni znesek izplačil je znašal 5.387.712,93 EUR.
V letu 2013 je davčni zavezanec A d.o.o. sklenil novacijsko in posojilno pogodbo s fizično osebo B.B., s katero je ta potrdila prejem sredstev v znesku 5.387.712,93 EUR od fizične osebe AA, s pooblastilom za nakupe vrednostnih papirjev v Bosni in Hercegovini za davčnega zavezanca A d.o.o.. V novacijski in posojilni pogodbi, ki sta jo podpisali obe fizični osebi, je bilo dogovorjeno, da je fizična oseba A.A. prosta kakršnihkoli obveznosti ali pravic v razmerju do zavezanca za davek A d.o.o., ki bi izhajale iz prejema teh denarnih sredstev. Do zaključka inšpekcijskega nadzora v letu 2016 davčnemu zavezancu A d.o.o. vrednostni papirji niso bili dostavljeni, niti mu niso bila vrnjena izplačana denarna sredstva. Ker denarni tok o predaji gotovine fizični osebi B.B. ni bil dokazan z verodostojno dokumentacijo, je davčni organ izplačana posojila fizični osebi A.A. opredelil kot druge dohodke glede na to, da so bila le-ta z dnem podpisa novacijske in posojilne pogodbe prosta vračila prejetih sredstev od davčnega zavezanca A d.o.o..
Davčnemu zavezancu je bila obračunana akontacija dohodnine in obresti v skupnem znesku 1.371.816,59 EUR. Davčni zavezanec ni vložil pritožbe zoper odločbo.
|
|
|
Sporne nepremičnine v zemljiški knjigi niso vpisane niti kot skupno premoženje zakoncev, niti ni vpisan lastniški delež tožeče stranke na teh nepremičninah. Zato je davčni organ v postopek zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti utemeljeno pritegnil le davčnega zavezanca, za katerega je po podatkih zemljiške knjige tudi izkazan vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet zavarovanja.
|
V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.
Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu,...
|
v predmetni zadevi, ki se nanaša na carinske in uvozne dajatve, je treba kot materialni predpis upoštevati CZS, ki v drugem odstavku 241. člena določa, da je treba znesek teh obresti izračunati tako, da ustreza znesku, ki bi se za ta namen zahteval na nacionalnem denarnem in kapitalskem trgu.
|