BAZA ZNANJA

Avtor: mag. Franc Derganc Datum: 09.01.2026 – objava na www.modro-poslovanje.si, Verzija V5.2 z dne 11.01.20261

Opomba za vse: Ta knjiga skupaj s prilogami (37 avtorskih prispevkov) obsega 541 strani A4 oziroma približno 973.800 znakov besedila, kar v dvostranskem tisku predstavlja približno 3,3 centimetra debelo knjigo. Vse, kar berete, je nastalo v obdobju med 7. novembrom 2025 in 7. januarjem 2026 – seveda na več kot petindvajsetletni strokovni, pravni in praktični podlagi. Upam, da bo knjiga našla svoje bralce – ne zaradi obsega, temveč zaradi vsebine; ne kot dokaz količine, temveč kot povabilo k razmisleku o človeku, pravicah in odgovornosti države.

Dodano: Analiza programov strank NSI, GS in SD z vidika uporabnosti programa za volivca (str.41) Povezave do AI Analitika javne oblasti delujejo, ko in če PDF dokument prenesete v svoj računalnik. Opomba (AI disclaimer): Umetna inteligenca je bila uporabljena izključno kot podporno analitično in jezikovno orodje. Vsebinski koncept, metodologija, vrednotna izhodišča in končni sklepi so v celoti odgovornost avtorja.

OPOZORILO – VOLITVE PRIHAJAJO ......V 2026

Ekonomske človekove pravice tvorijo razvejan sistem zaščite posameznika pred pretiranimi posegi države in hkrati zagotavljajo materialne pogoje za dostojno življenje. Varuh človekovih pravic ima pri varovanju teh pravic ključno vlogo: od obravnave posamičnih pobud do sistemskega nadzora nad delovanjem države.

Celovito razumevanje ekonomskih pravic, kot so predstavljene v tem članku, omogoča Varuhu, da učinkoviteje prepoznava tveganja, oblikuje priporočila in … predvsem — zagotavlja, da ekonomske pravice niso zgolj deklaracija, temveč dejanska realnost.

»Pravice niso besede. So odgovornost.«

»Pravice vseh so pogoj za varnost vsakega.«

»Brez uspešnega delovanja oseb z javnimi pooblastili, pravic ni.«

»Načelo dobre uprave zahteva dejanja, ne izgovorov.«

Zakaj človekove pravice brez pogojev ne delujejo – in zakaj jih je treba presojati preventivno

Davki v R SLoveniji predstavljajo okoli 40% bruto družbenega produkta, kot ga izračunava SURS. 

V izračunih oz. tabelah niso predstavljeni vsi izdatki plačnikov davkov, saj statistika ne zajema drugih dajatev, ki jih najdemo npr. na položnicah za elektriko. 

Umestitev prispevka: Ontološka kritika sodobnega režima človekovih pravic, ki legitimnost družbenega reda presoja glede na pogoje nastajanja človeškega (otroštvo, čas, stabilnost, jezik), ne zgolj glede na formalno varstvo pravic. Ta članek sodi v sodobno kritično in postfundacionalno filozofijo, na presečišču politične filozofije, filozofije prava in socialne ontologije. Ne nadaljuje klasične moralne teorije in ne ponuja nove ideologije, temveč uvaja ontološki kriterij legitimnosti, ki stoji pred pravom, politiko in etiko. Če etika sprašuje kaj je prav, in pravo kaj je dovoljeno, ontologija sprašuje: kaj mora biti sploh mogoče, da lahko karkoli obstaja kot človeško…. Gre za poskus relacijsko-ontološko kritiko družbenih pogojev subjektivacije. Prispevek sodi v sodobno relacijsko in postfundacionalno ontologijo, saj legitimnost družbenega reda presoja glede na pogoje, ki omogočajo nastanek človeškega subjekta.

Pravice plačnikov davkov pri nas in v Kanadi. 

Utemeljitev pravic plačniko davkov v Kanadi - Povezava: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2797381. 

Pravice plačnikov pri nas oz. v KANADI

Astrofizika, pardon, davki za vse, ki se jim mudi

Če bi imeli v SLOVENIJI VARUHA pravic davkoplačevalcev in bi slednji imel "dejanske" pristojnosti, potem bi......

Nelogičnost sistema plačevanje prispevkov za zdravstvo in pokojnine ter socialo, ki mogoče izvira iz "nelogičnosti" ustavne ureditve in naše prakse ?

Ali je pri nas resnično vsako delo "enakopravno" obravnavano, kot to določa Ustava?

Kako se "resno" lotiti ustanovitve podjetja?  Kaj moram vedeti, ko želim delovati kot podjetnik v R Sloveniji?

AI VARUH MODRO POSLOVANJE je digitalni ombudsmanski agent, ki pomaga prevesti življenjske težave ljudi v vprašanja človekovih pravic in presoja, ali država in javni sistemi zagotavljajo dejanske pogoje za uresničevanje pravic, ne le zapisanih obljub.

Postopek naročila termina: 1. kliknite na obrazec "Rezervacija", 2. Plačajte znesek za 1. uro svetovanja  (navodila prejmete na Vaš E-poštni naslov), 3. Po plačilu ure se dogovorimo za termin sestanka.

Davčna administracija je eden ključnih mehanizmov delovanja sodobne države. Brez učinkovitega pobiranja javnih prihodkov ni mogoče zagotavljati socialne varnosti, infrastrukture, zdravstva, šolstva in drugih temeljnih funkcij države. Hkrati pa je FURS eden najbolj invazivnih upravnih organov, saj vsakodnevno posega v premoženje, dohodke in gospodarsko dejavnost ljudi ter podjetij. Zaradi tega so se številne evropske države že pred desetletji odločile, da davčni sistem ne more temeljiti le na goli zakonitosti postopkov, temveč tudi na upravnem uspehu: na enotnosti prakse, predvidljivosti, sorazmernosti, časovni učinkovitosti, transparentnosti in na zmožnosti, da aktivno zmanjšuje tveganja, ki lahko vodijo v kršitve ekonomskih človekovih pravic.

Odprto pismo in pobuda za sprejem dveh zakonov - "PAKET SVOBODA IN DAVKI", ki bi bistveno izboljšala dejansko udejanjanje človekovih pravic na področju vseh 4 sklopov javnih dajatev v Sloveniji, kot jih predvideva Ustava RS

Ustavno sodišče RS je v zvezi s sistemom ravnovesij zapisalo naslednje:

»Zato je v zgodovinsko poslanstvo slovenske Ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema, medtem ko ostaja njen najpomembnejši neposredni cilj varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin vsakogar danes in tukaj. Državno ureditev določa Ustava tako, da je država dolžna varovati in zagotavljati človekove pravice in svoboščine ter s tem, da država lahko sama posega vanje le na ustavno dovoljen način ter v skladu z zakonom.«

Kaj delam?.... »Zakaj imam letos toliko višje davke kot lani, če poslujem podobno?«...»Ali se mi splača ostati normiranec ali bi moral zamenjati status?«, Dobile sem inšpekcijo...kaj sedaj....FURS me je pozval k pojasnilom – ali moram biti zaskrbljen?

Dne 11.12.2024 je Ministrstvo za finance, na svojih spletnih straneh zapisalo:

Na Ministrstvu za finance smo v javno obravnavo na portalu eDemokracija predložili predlog Zakona o individualnih naložbenih računih, ki smo ga pripravili v skladu s Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030. Z zakonom želimo spodbuditi in poenostaviti dolgoročno varčevanje prebivalstva v finančnih instrumentih.

S predlogom zakona uvajamo individualni naložbeni račun, ki je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja prebivalstva v finančnih instrumentih, razširitvi možnosti za razpršitev prihrankov prebivalstva, razvoju slovenskega trga kapitala in razširitvi virov financiranja gospodarstva.

Namen takšnega računa je posamezniku omogočiti novo naložbeno priložnost za dolgoročnejše varčevanje z razpršitvijo naložb v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov na organiziranem trgu kapitala, pri čemer težimo k enostavnosti uporabe takšnega računa in čim manj administrativnim obremenitvam. Račun bo mogoče odpreti pri ponudnikih finančnih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in bodo vpisani v register ponudnikov, ki ga bo vodila Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki bo tudi pristojna za nadzor nad temi ponudniki.

Dejanski plačniki davkov in "skupina fiktivnih + socialnih podjetnikov"

1. Metodološka razmejitev skupin podjetnikov

Na podlagi izločitvene metode (izločili prilive oseb ki se financirajo v celoti iz proračunov in izločitev velikih družb), uporabljene v tej analizi, je mogoče podjetniški sektor v Sloveniji razdeliti v dve vsebinsko in ustavnopravno bistveno različni skupini:

1. skupino dejanskih podjetnikov – plačnikov javnih dajatev, in

2. skupino fiktivnih + socialnih podjetnikov.

Ta razmejitev ni normativna, temveč izhaja iz dejanskega neto prispevka k financiranju javnih dajatev, gledano po podatkih FURS.

Med statusom dela in varstvom eksistenčnih pravic

Sistemska vprašanja socialne varnosti, prekarizacije in pravne države
Avtor: mag. Franc Derganc
Datum: 1. 12. 2025

Kako do kvalitetnejše davčne zakonodaje?

DATUM: 20.12.2024

Celoten proces nastajanja tega dokumenta je bil usmerjen v en sam cilj: oblikovati izvedljive, pravno skladne in sistemske rešitve, ki lahko vodijo do dobre države – države, v kateri pravice niso le zapisane, temveč dejansko udejanjene.

Človekove pravice ne varuje ena institucija – varujemo jih skupaj, z odgovorno oblastjo in močno neodvisnim Varuhom. Varuh ni proti državi, ampak proti neuspešni državi. Varuh ne sprejema odločitev (in ne nadomešča politike), ampak razkriva tveganja njihove neuspešnosti.

Avtor: mag. Franc Derganc, 7. 1. 2026

Procesna in materialnopravna presoja sporazumne prekinitve delovnega razmerja ob zatrjevani prevari delodajalca in vpliv na socialne pravice zaposlene osebe (odjavni obrazec M-2)

Avtor: mag. Franc Derganc, 1.12.2025

Članek je nastal kot poizkus "operacionalizacije" Programa za kandidata za varuha za človekove pravice" izzivov, ki jih opisuje avtor dr. Pavliha v prispevku z naslovom »Dostopnost kot merilo pravičnosti: (Ne)dostopni javni prostori za osebe z invalidnostmi«.

Realpolitika na globalnem in EU nivoju (ki je »ustvarila« inflacijo v EU, tudi ali predvsem zaradi ukrepov, ki so povzročili škodo izključno subjektom v EU, četudi so bili namenjeni škodovati drugim[1]) bistveno bolj vpliva na “blagostanje” slovenskih podjetij in posameznikov, kot pa ukrepi, ki jih sprejema Državni zbor. Ki je lahko zgolj gasilec, ki se bori proti piromanu.

Ne izvajanje evalvacije že sprejetih ukrepov, predvsem Sveta EU in tudi Državnega zbora, povzroča gospodarsko škodo domačim podjetjem in posameznikom, saj se predpisi še vedno izvajajo, četudi niso zagotovili ciljev, ki so bili »vzrok« za sprejem pravnih pravil.

Zato se postavlja vprašanje (žal še ne v Državnem zboru ali Vladi), kako ustaviti “neintegritetno izvajanje pooblastil oseb z javnimi pooblastili, tudi na EU nivoju” oz. kako zagotoviti evalvacijo morebitno zmotnih ukrepov  (tudi organov EU)[2] s ciljem udejanjiti načelo »dobrega upravljanje javnih zadev, skladno z 41. in 51. členom Listine EU o temeljnih pravicah«.